Na kožo rok povzročitelji bolezni zaidejo ob stiku z različnimi predeli našega telesa, pri stiku z okuženimi osebami, predmeti in površinami. Ko se nato dotikamo svojega telesa, zlati ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo – se okužimo. Zato je zelo pomembno, da se z neumitimi ali nerazkuženimi rokami ne dotikamo obraza. Kaj je bolj primerno, da uporabimo za čiščenje rok, smo vprašali specialistko infektologije Sergejo Gregorčič, dr. med., iz UKC Ljubljana.
“Izven bolnišničnega okolja, predvsem v bivalnih okoljih in mestih s tekočo vodo, ima umivanje rok z milom prednosti, predvsem zaradi potencialnih nevarnosti razkužil, kot so denimo oškropitev oči ali zaužitje. Tudi ni dokazov, da bi bilo v tem okolju umivanje rok manj učinkovito. Ključno je, da je opravljeno temeljito in tudi ob pravih trenutkih: po kihanju, kašlju, uporabi robčka, dotikanju kljuk, nakupovalnih vozičkov … Ob dotikanju površin na javnih mestih pa so verjetno lažje dostopna razkužila,” odgovarja sogovornica.
Ali razkužila prispevajo k odpornosti bakterij na antibiotike?
“Pri uporabi razkužil se nakazujejo možnosti selekcioniranja odpornih bakterij, zlasti ob neustrezno vzdrževanih dozirnikih razkužil,” odgovarja Sergeja Gregorčič, ki dodaja, da zaenkrat pa ni dokazov, da bi pravilna uporaba razkužila doprinesla k razvoju odpornosti na antibiotike.
“Ustrezna higiena rok je ključnega pomena pri preprečevanju prenosa okužb in širjenja nalezljivih bolezni. Je tudi eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb v boju z odpornostjo bakterij proti antibiotikom. Umivanje rok je povsem osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep za preprečevanje prenosa različnih okužb in nalezljivih bolezni v domačem in drugih okoljih.”
NIJZ
