“Po statistiki je v Sloveniji rak ustne votline in žrela na osmem mestu po pojavnosti. Pri starejših moških pa je celo na šestem mestu,” pravi prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., iz Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Čeprav je pojavnost raka ustne votline večja med starejšo populacijo, se v zadnjem času obolevnost veča tudi med mlajšo populacijo, kar povezujejo z nezdravim načinom življenja.
Zobozdravnica razloži, da se na leto odkrije približno 258 primerov raka ustne votline (200 moških in 58 žensk), 80 odstotkov primerov odkrijejo zobozdravniki v ambulantah. “Žal pogosto že v napredovali fazi. To bi želeli izboljšati. Zato je tudi iz tega vidika res pomembno redno hoditi na kontrolne preglede k zobozdravniku, ne glede na to ali imamo svoje zobe ali smo brezzobi, ali imamo težave ali ne,” poudarja dr. Terlević Dabićeva.
Večina bolnikov ima že napredovalo bolezen
Zobozdravnica opozarja, da ima kljub temu, da je ustna votlina dobro dostopna za pregled, večina bolnikov ob diagnozi že napredovalo fazo bolezni. “Ob vseh sumljivih spremembah je treba osebe čim prej napotiti na specialistični pregled, saj je bolezen, če je zdravljena v začetni fazi, popolnoma ozdravljiva. Zdravljenje napredovale bolezni je zahtevnejše in manj učinkovito,” pojasni dr. Diana Terlević Dabić.
Polovica primerov raka ustne votline in žrela se pojavlja na jeziku, ostali na dnu ustne votline, dlesnih, sluznici lic in področju za zadnjimi kočniki.
Simptomi, ki se pojavijo ob napredovalem raku jezika so bolečina, enostranska rana, ki se ne zaceli, oteženo požiranje in žvečenje zaradi slabše gibljivosti jezika, bolečine v področju ušesa, otekline in deformacije, ki lahko zaprejo dihalne poti. Pri kar 25 odstotkih je prvi simptom povečana bezgavka, kar že pomeni metastazo na vratu.
Dejavniki tveganja
Glavna dejavnika tveganja za raka ustne votline in žrela sta kajenje in tvegano/škodljivo pitje alkohola. S tema dvema dejavnikoma je povezanih 65 odstotkov vseh rakov ustne votline in žrela. Ostali dejavniki tveganja so slaba ustna higiena, neurejeno zobovje, neredni obiski pri zobozdravniku, neuravnotežena prehrana, šibek socialno ekonomski status, prepogosto izpostavljanje sončnim žarkom (še posebej za raka ustnic) in pacienti z oslabelim imunskim sistemom.
Največje tveganje za raka ustne votline imajo moški, stari 60 let ali več, ki kadijo, in prekomerno uživajo alkohol. Druga rizična skupina so pacienti s potencialno sumljivimi spremembami v ustni votlini.
Redni pregledi rešujejo težave, v nekaterih primerih tudi življenje
“Redni zobozdravniški pregledi lahko rešujejo številne težave, tudi kar se tiče sistemskega zdravja, v primeru zgodaj odkritega raka ustne votline in žrela, pa lahko celo rešijo življenje,” je odločna dr. Diana Terlević Dabić. Dodaja, da stroka v želji čim bolj zgodaj odkrivati raka ustne votline, vsem predlaga samopregledovanje ustne votline. To pomeni, da enkrat na mesec pregledajo ustnice, lično sluznico, jezik, nebo in dlesni. Če opazijo ostro omejene rdeče ali bele spremembe, rane, ki se ne zacelijo v štirinajst dneh ali zatrdline, naj obiščejo zobozdravnika.
Evropski kodeks v boju proti raku postavlja:
- na prvo mesto preventivo: pomembno je, da vemo, da rak ustne votline obstaja in ga lahko dobi kdorkoli,
- na drugo mesto zgodnje odkrivanje: samopregledovanje, redne zobozdravniške preglede,
- na tretje mesto pa čim prejšnjo napotitev na specialistično obravnavo.
Večkrat peljete avto na servis, kot se odpravite k zobozdravniku?
“Če ste med tistimi, ki dajete večkrat pregledat avto, kot svoje zobe, vas vljudno vabim na pregled k svojemu zobozdravniku,” poziva asist. Jana Krapež, dr. dent. med., iz Stomatološke klinike, ki se subspecializirano ukvarja z rakom ustne votline in žrelnice.
Pravi, da na oddelku žal še prevečkrat slišijo obžalovanje bolnikov, da niso dovolj dobro skrbeli za ustno zdravje preden so zboleli, saj določene oblike zdravljenja, kot je denimo obsevanje, lahko zdravje ustne votline poslabšajo.
