Kaj to pomeni za ljubitelje dietnih kol in ostalih izdelkov, ki ga vsebujejo? Pri nas je takih vsaj 100.
Odsvetovana za dolgotrajno uporabo
Maja 2023 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na osnovi sistematičnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov celo odsvetovala uporabo intenzivnih sladil za dolgoročno uravnavanje telesne mase.
“Meta-analiza dokazov je pokazala, da uporaba intenzivnih sladil ne prinaša dolgoročnih koristi pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Medtem ko zamenjava sladkorjev z intenzivnimi sladili sicer na kratek rok lahko pomaga pri zmanjševanju telesne mase, pa dolgotrajna uporaba intenzivnih sladil lahko povzroči možne neželene učinke, kot je povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in splošno umrljivost pri odraslih,” pravi prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Priporočila veljajo za celotno populacijo, z izjemo posameznikov z že obstoječo sladkorno boleznijo.
Primeri odsvetovanih sladil za dolgotrajno uporabo so aspartam, acesulfam K, advantam, ciklamati, neotam, saharini, sukraloza, stevija in derivati stevije oz. steviol glikozidi.
Možna tveganja
Čeprav so bila na podlagi presoje varnosti za uporabo v živilih odobrena različna sladila, ta ostajajo predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki preučujejo različne možne neugodne vplive sladil na zdravje, o čemer smo že pisali.
Veliko omejitev predstavlja pomanjkanje podatkov, hkrati pa zaradi raznolikosti sladil raziskave večinoma ne dajejo enoznačnih odgovorov. Rezultati meta-analiz so namreč odvisni od meje zaupanja, ki si jo postavijo raziskovalci, pojasnjujejo sogovorniki.
Sladila so se že v preteklosti, predvsem pa v zadnjih letih, spomnijo na inštitutu, znašla na seznamih preučevanih potencialnih rakotvornih snovi. Posebne pozornosti je bil deležen aspartam, ki je bilo odobreno na osnovi ocene varnosti že v letu 1981, takrat je bila določena tudi referenčna sprejemljiva dnevna količina tega aditiva: 40 miligramov na kilogram telesne teže na dan je varen.
Odrasel človek, ki tehta 60 kg, bi moral vsak dan popiti od 12 do 36 pločevink dietne gazirane pijače (odvisno od količine aspartama v njej), da bi bil ogrožen.
Ponovna ocena varnosti aspartama v EU v letu 2013 ni pokazala potrebe po spremembi pogojev njegove uporabe v živilih. Nato pa je konec julija v javnost pricurljala informacija, da se utegne to spremeniti.
Aspartam morda rakotvorna snov
“Na mednarodni ravni je na osnovi novejših podatkov potencialne karcinogene učinke aspartama vzela pod drobnogled Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. IARC izvaja sistematične preglede razpoložljivih znanstvenih dokazov o potencialni rakotvornosti različnih snovi, pri čemer upošteva rezultate metodološko zelo pestrih raziskav. Agencija je na osnovi omejenih dokazov eksperimentalnih in celičnih raziskav ter rezultatov raziskav na živalih in ljudeh sladilo aspartam razvrstila v skupino 2B, v kateri so morda rakotvorne snovi, pri čemer je izpostavila možna tveganja za razvoj raka na jetrih. Mehanizem ni pojasnjen, je pa znano, da pri presnovi aspartama v telesu pride do tvorbe metanola in fenilalanina, pri čemer se slednji presnavlja počasi in zadržuje v telesu dalj časa,” je odločitev komentiral prof. dr. Igor Pravst.
Ker nekateri posamezniki zaradi bolezenskega stanja fenilalanina ne morejo presnavljati, morajo biti na živilih z aspartamom posebej označeno, da so vir fenilalanina, še dodaja.
Ob razvrstitvah snovi na sezname potencialno rakotvornih snovi pa na inštitutu znova opozarjajo, da rakotvornost ni enkraten dogodek, saj na nastanek in razvoj raka vpliva ne le vrsta, količina in pogostost.
Pred leti je bila, spomnijo, na primer odmevna tudi razvrstitev rdečega mesa v kategorijo 2A verjetno rakotvornih snovi.
“Po drugi strani pa v prehrani poznamo tudi zaščitne dejavnike – na primer zadostno in pestro uživanje sadja in predvsem zelenjave, kar prispeva k prehranskemu vnosu zaščitnih snovi, ki lahko delujejo preventivno.”
Inštitut za nutricionistiko
Uporaba sladil v Sloveniji
Do nedavnega je bil trend uporabe sladil v Sloveniji zmeren, ugotavljajo na Inštitutu za nutricionistiko.
“Bistveno spremembo smo opazili v letu 2020, ko se je delež pijač s sladili povečal za 53 %, v posameznih skupinah pijač – npr. energijskih pijačah – pa celo do 144 %. Podobne trende kažejo tudi prodajni podatki. Ob vse večji ponudbi pijač s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač,” izsledke obsežne raziskave, v kateri so preučili uporabo sladil v več tisoč pijačah, ki so se tržile med leti 2017 in 2020, povzema Edvina Hafner.
V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20 % razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41 %) in napitkov za športnike (68 %).
Najpogosteje uporabljena intenzivna sladila v pijačah v Sloveniji so bila, našteva Hafnerjeva, acesulfam K, sukraloza in aspartam.
Pri zadnjem pregledu tržišča živil v Sloveniji je bila uporaba aspartama označena na več sto izdelkih, včasih tudi v kombinaciji z drugimi sladili.
“Najpogosteje smo aspartam našli kot sestavino žvečilnih gumijev – prisoten je bil v 71 % od 142 vzorčenih žvečilnih gumijev. Aspartam je bil mnogokrat dodan tudi v pijače – vključno z nektarji, izotoničnimi napitki, energijskimi pijačami in sirupi, pa tudi v sladice, deserte in jogurte. Posamezne izdelke z aspartamom smo našli še med kavnimi pripravki, prigrizki, nadomestki obrokov in piškoti,” sklene prof. dr. Igor Pravst.
