Na kremah za sončenje so različne označbe, ki kupcem povedo, za kakšno vrsto produkta gre. Tako je lažje najti vaši koži blagodejno kremo in se obenem izogniti zdravstvenim težavam. Paziti je treba predvsem na dve vrsti označb.
Sistem sončnega zaščitnega faktorja (ZF) je večini dobro znan. Angleško se navaja kot SPF (sun protecting factor), nemško kot LSF (Lichtschutzfaktor).
Izdelke po tem parametru delimo na štiri kategorije: nizka zaščita (ZF 6-10), srednja zaščita (ZF 15-25), visoka zaščita (ZF 30-50) in zelo visoka zaščita (ZF 50+).
Azijski sistem
Drugi sistem označb se uporablja za označevanje ravni zaščite pred UVA žarki. Gre za ocenjevalni sistem PA (Protection Grade of UVA), ki se uporablja predvsem v azijskih državah.
“UVA žarki prodrejo globlje v kožo kot UVB žarki in so povezani s staranjem kože ter povečanim tveganjem za kožnega raka,”
nam je pojasnila Sara Korošec, mag. farm., spec. klin. farm., iz Zasavskih lekarn.
“PA sistem temelji na rezultatih PPD (Persistent Pigment Darkening) testa, ki meri, kako dolgo UVA žarki potrebujejo, da povzročijo trajno potemnitev kože po izpostavitvi,” je razkrila Sara Korošec, mag. farm., spec. klin. farm., iz Zasavskih lekarn, in obrazložila označbe navedenega sistema.
- PA+ je najnižja stopnja in nudi nekaj zaščite pred UVA žarki.
- PA++ nudi zmerno zaščito.
- PA+++ nudi visoko raven zaščite in je običajno zadostna za večino vsakodnevne uporabe.
- PA++++ pa nudi zelo visoko raven zaščite, namenjene za intenzivno izpostavljenost soncu za dejavnosti na prostem ali na plaži.
“Medtem ko SPF označuje zaščito pred UVB žarki, PA sistem zagotavlja informacije o zaščiti pred UVA žarki, kar je ključnega pomena za celovito zaščito kože. UVA žarki so povezani s prezgodnjim staranjem kože kot so gube in pigmentacija. Višja PA ocena pomeni boljšo zaščito pred temi učinki. Dolgotrajna izpostavljenost UVA žarkom lahko poveča tveganje za razvoj kožnega raka. Ustrezna zaščita z visokim PA faktorjem pomaga zmanjšati to tveganje,” je obrazložila farmacevtka.
Obstaja tudi označba Broad Spectrum (Širok spekter). Ta pomeni, da krema ščiti tako pred UVA kot UVB žarki.
“Izdelki naj vsebujejo visoko UVA in UVB zaščito in naj bodo vodoodporni. Pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in organske UV filtre predstavljajo večje tveganje za nastanek preobčutljivostne reakcije na koži. Dodatek vitaminov E in C lahko poveča učinkovitost izdelkov in njihovo obstojnost,” je napotke za nakup kreme podala Sara Korošec.
Kaj pa otroci?
Kreme za otroke naj imajo SPF vsaj 30. SPF 50 je tudi odlična izbira, saj nudi nekoliko višjo zaščito. Ker otroci pogosto plavajo ali se igrajo v vodi, je pomembno, da je krema vodoodporna. Označbe, kot so ‘vodoodporna 40 minut’ ali ‘vodoodporna 80 minut’, povedo, kako dolgo krema ostane učinkovita v vodi ali med potenjem.
Kreme, ki vsebujejo fizikalne filtre, kot sta cinkov oksid ali titanov dioksid, so pogosto priporočljive za otroke, saj delujejo kot fizična pregrada na koži in ne absorbirajo v kožo. Tako je manj verjetno, da bodo povzročile draženje kot tiste s kemičnimi filtri.
Otroška koža je bolj občutljiva, zato je bolje izbrati kreme, ki so hipoalergene in brez dišav, saj te zmanjšujejo tveganje za draženje ali alergijske reakcije. Obenem je pri izbiri produkta za otroke pomembno, da je izdelek dermatološko testiran.
Za dojenčke, mlajše od 6 mesecev, je najbolje, da se izogibate neposredni sončni svetlobi in uporabljate zaščitna oblačila in senčnike. Če je uporaba sončne kreme nujna, izberite izdelke, ki so posebej namenjeni dojenčkom.
“Sončno kremo je treba nanesti 15–30 minut pred izpostavljenostjo soncu in jo ponovno nanašati vsaki dve uri, še posebej po plavanju, potenju ali brisanju z brisačo,” je glede tretmana otrok pojasnila Koroščeva.
Poleg sončne kreme je priporočljivo uporabiti še druga zaščitna sredstva, kot so klobuki, sončna očala in oblačila z UV zaščito.
Pri nas JAZMP
Na območju Evropske unije je za preverjanje ustrezne sestave sončnih krem in potrjevanje novih produktov pristojna Evropska komisija, ki je glavna pristojna institucija za regulacijo kozmetičnih izdelkov, vključno s sončnimi kremami.
Obenem so pristojne tudi nacionalne agencije, saj ima vsaka država članica EU svojo agencijo, ki izvaja nadzor nad kozmetičnimi izdelki. V Sloveniji je to Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
