Danes program predstavlja sinonim za kakovost in evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk, ki mu zaupa že več kot 75 odstotkov vseh povabljenih Slovenk med 50. in 69. letom.
Azra Herceg, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je na simpoziju 15 let programa DORA: S kakovostjo do rezultatov poudarila odlično organiziranost ter strokovnost programa: “Program DORA je neprekinjeno deloval tudi v času izzivov, ki jih je prinesla epidemija covid-19, kar je mogoče doseči le z vztrajnim delom in prizadevanji visoko usposobljenih strokovnih sodelavcev na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter drugih sodelujočih zdravstvenih ustanovah po celi Sloveniji. V slovenskem zdravstvenem sistemu je program DORA prepoznan kot odlična zdravstvena storitev, ki izkazuje transparentne in jasno merljive učinke tudi s pomočjo enotne informacijske tehnologije in stalnega izobraževanja zaposlenih. Veseli me, da lahko z optimizmom zremo proti doseganju ključnega cilja programa DORA – zmanjšanje števila smrti zaradi raka dojk v ciljni populaciji žensk za tretjino.“
Od začetka delovanja programa do marca letos so opravili 839.170 mamografij in odkrili raka pri 5.067 ženskah. V petnajstih letih je udeležba v programu presegla 75 odstotkov, lani je bila celo nad 78 odstotkov. Rezultati programa omogočajo doseganje dolgoročnega cilja programa DORA – to je za 30 odstotkov manj smrti v ciljni populaciji slovenskih žensk med 50. in 69. letom.
Vodja programa DORA mag. Kristijana Hertl, dr. med., se je ob praznovanju 15. obletnice delovanja programa zahvalila vsem deležnikom in poudarila uspešnost programa DORA: “V 15 letih smo v presejalni program vključili že skoraj 390.000 žensk, nekatere sodelujejo že v osmem krogu slikanja dojk, raka pa smo odkrili ter zdravili pri več kot 5.000 ženskah. V programu DORA raka dojk odkrivamo večinoma na začetni stopnji, ko je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Izjemni rezultati programa DORA potrjujejo, da je učinkovit in izjemno pomemben za zdravje slovenskih žensk. Uspehov pa ne bi bilo brez zaupanja žensk, ki se zaradi dobre izkušnje v programu in v skrbi za svoje zdravje odzivajo na naša vabila, in usposobljenih sodelavcev. Vseskozi posvečamo veliko pozornost varni in prijazni obravnavi žensk ter ozaveščanju o pomenu udeležbe v presejanju za raka dojk in zgodnjega odkrivanja bolezni. Trudimo se, da je komuniciranje z ženskami prijazno, da slikanje poteka čim bolj prijetno ter da ženske hitro prejmejo izvide. Veseli me, da danes program deluje po celi Sloveniji in je s centralizirano vodenim izvajanjem po zahtevnih evropskih smernicah kakovosti enakopravno dostopen vsem slovenskim ženskam v starosti od 50 do 69 let.”
S kakovostjo do rezultatov – učinki programa DORA na zdravljenje bolnic z rakom dojk
Kot je v svojem predavanju predstavil kirurg onkolog doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., imajo bolnice z rakom dojk, odkritem v programu DORA, bistveno večjo možnost ohranitvene operacije dojk in odstranitev samo ene do največ treh pazdušnih bezgavk, in ne vseh bezgavk, kar vpliva na hitrejše okrevanje in povratek v vsakdanje življenje. Trend izboljšanja rezultatov potrjujejo tudi ugotovitve internistične onkologinje dr. Simone Borštnar, dr. med., ki je na simpoziju pokazala učinke sistemskega zdravljenja bolnic. Napredek sistemskega zdravljenja, ki je na voljo bolnicam v Sloveniji, in odkrivanje raka dojk v nižjih stadijih sta že zmanjšala umrljivost zaradi raka dojk v zadnjih 20 letih, k čemur je in še bo pomembno pripomoglo tudi odkrivanje raka dojk s presejalno mamografijo. Učinke programa DORA beležijo tudi pri zdravljenju z obsevanjem. Doc. dr. Tanja Marinko, dr. med., specialistka radioterapije, ugotavlja, da bolnice, ki jim je bil rak dojk odkrit v programu DORA, potrebujejo manjši obseg zdravljenja z obsevanjem ter imajo zato manjšo verjetnost za zaplete zdravljenja z obsevanjem.
Podatki Registra raka Republike Slovenije kažejo, da je v programu DORA delež bolnic z rakom dojk, ki je omejen le na dojko, 71-odstoten, medtem ko je ta delež zunaj programa DORA nižji, 55-odstoten. Če je rak omejen na dojko, je zdravljenje lahko zelo uspešno. Več analiz Registra raka je tudi že dokazalo, da imajo ženske z rakom dojk, odkritim v presejalnem programu, večje preživetje v primerjavi s tistimi zunaj presejalnega programa.
Kot je na simpoziju povedala vodja Registra raka prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., pet let po diagnosticiranju bolezni živi 99,6 odstotkov vseh žensk, ki jim odkrijejo raka dojk v programu DORA, med ženskami, ki jim je bil rak odkrit zunaj programa, pa je 5-letno preživetje 89-odstotno. Redna udeležba v organiziranih programih zgodnjega odkrivanja raka dojk dokazano zmanjšuje umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji žensk, kar pa bodo s podatki Registra raka lahko prikazovali kasneje, saj je za ta dolgoročni učinek treba ciljno populacijo spremljati dlje časa.
“Rešuje nas in našemu življenju dodaja čas”
O svoji izkušnji s programom DORA je spregovorila Andreja Miša Hrovath Derganc, redna udeleženka presejalnih mamografij, ki so ji lani v starosti 60 let v programu DORA odkrili raka dojk. Program DORA opisuje kot veliko prednost za Slovenke v primerjavi z drugimi državami sveta: “V vseh teh letih sem bila venomer zelo presenečena nad izvrstno komunikacijo zaposlenih na DORI, od sprejema do slikanja dojk. Vse je potekalo profesionalno, zato sem skušala to tudi sama vračati ekipi DORE, v znak hvaležnosti.” Kot bolnica na vprašanje, kaj počne program DORA že 15 let, odgovarja: “Rešuje nas in našemu življenju dodaja čas.“
Le slaba polovica bralk si je vsaj enkrat že samopregledala dojke, tretjina jih to počne redno in le prav toliko jih ve, kakšen je pravilen postopek. Skrb vzbujajoče je, da kar dve od treh žensk na ta pomembni del preventive pozabi. Več o tem TUKAJ.
V zadnjih treh letih na dodatne obravnave povabili okoli 1.300 žensk
Na simpoziju je Metka Bradač, dr. med., predstavila presejalno-diagnostični center programa DORA v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Ta je poleg OI drugi tak center, kjer poleg presejalnih mamografij opravljajo dodatne obravnave pri ženskah, pri katerih na mamografskih slikah dojk radiologi ugotovijo sumljive spremembe. V UKC Maribor tudi izvajajo zdravljenje žensk, ki jim je bil rak dojk odkrit v DORI. Njihov center deluje od leta 2018 in pokriva območje severovzhodne Slovenije, kar predstavlja 38,5 odstotkov vseh žensk, ki opravijo presejalno mamografijo v programu DORA. V zadnjih treh letih (2020–2022) so na dodatne obravnave povabili okoli 1.300 žensk letno, med njimi so z dodatnimi obravnavami odkrili raka dojk pri okoli 330 ženskah letno.
Svet Evropske unije je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. V novih priporočilih za raka dojk ostaja presejalni pregled z mamografijo za ženske med 50. in 69. letom priporočen, dodan pa je predlog možnosti širitve presejanja za ženske v starosti od 45 do 74 let.
