Univerzitetna klinika Golnik ter Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana sta lani prvič v Sloveniji uspešno uvedla zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca.
Kot so izpostavili na novinarski konferenci na Golniku, gre za pomemben klinični, strokovni in organizacijski preboj.
Tveganja nezdravljene spalne apneje
Stimulacija podjezičnega živca je kirurška metoda zdravljenja obstruktivne spalne apneje, ki se kaže z glasnim smrčanjem, prekinitvami dihanja, slabo kakovostjo spanja in prekomerno dnevno zaspanostjo. Nezdravljena bolezen pomembno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap, prometne nesreče in prezgodnjo smrt, je pojasnila vodja oddelka za motnje dihanja med spanjem na kliniki Golnik specialistka pnevmologije Kristina Ziherl, dr. med.
Največ bolnikov zdravijo s CPAP-terapijo, to je medicinska napravo, ki z neprekinjenim pozitivnim tlakom zraka ohranja dihalne poti odprte. Omenjena terapija je zelo učinkovita, vendar je nekateri bolniki ne prenašajo. Pri nekaterih lahko obstruktivno spalno apnejo stabilizirajo s spalno opornico in kirurškimi posegi v žrelu ali obraznem skeletu, vendar te metode niso primerne ali uspešne pri vseh.
“Tako je ostajala skupina bolnikov, ki jih z dosedanjimi metodami zdravljenja nismo mogli zdraviti, zato je pomembno, da lahko nekaterim tem bolnikom ponudimo novo, sodobno, obliko zdravljenja,”
je poudarila Kristina Ziherl.
Kako deluje nov način zdravljenja
Maksilofacialni kirurg iz UKC Ljubljana asist. Luka Prodnik, dr. med., dr. dent. med., je razložil, da se pri metodi stimulacije podjezičnega možganskega živca bolniku v bližino živca vgradi stimulator, ki ga bolnik pred spanjem sam vklopi, ta pa nato med spanjem z blago električno stimulacijo aktivira mišice jezika. S tem preprečuje zaporo zgornjih dihalnih poti, kar je glavni vzrok za nastanek obstruktivnih apnej.
Metoda je že uveljavljena predvsem v ZDA in nekaterih zahodnoevropskih zdravstvenih sistemih kot učinkovita terapevtska možnost za skrbno izbrane bolnike.
Uvedba metode v Sloveniji temelji na več kot 17-letnem sodelovanju laboratorija za motnje dihanja v spanju klinike Golnik ter KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana.
Novembra lani so uspešno vgradili stimulatorje prvim petim bolnikom. Kot je poudarila Kristina Ziherl se s tem Slovenija pridružuje državam z najsodobnejšimi, visoko specializiranimi oblikami zdravljenja bolnikov z obstruktivno spalno apnejo, pri katerih standardne metode zdravljenja niso bile uspešne ali niso sprejemljive. “Za bolnike to pomeni novo, učinkovito terapevtsko možnost, za zdravstveni sistem pa dokaz, da je z dolgoročnim, interdisciplinarnim sodelovanjem možno uvajati tudi najbolj zahtevne in sodobne oblike zdravljenja na nacionalni ravni,” je dejala.
Za koga je metoda primerna?
Metoda je primerna za bolnike, mlajše od 60 let in z indeksom telesne mase pod 35, ki nimajo pomembnejših pridruženih bolezni. Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 9000 bolnikov z obstruktivno spalno apnejo zdravljenih s CPAP-terapijo, od tega so za stimulacijo podjezičnega živca primerni približno trije odstotki bolnikov.
O primernost za poseg odloča multidisciplinarni konzilij, ki ga sestavljajo pulmologi, otorinolaringologi in maksilofacialni kirurgi. Kristina Ziherl pri tem poudarja, da je pravilna izbira bolnikov ključna za uspeh posega, ki je uspešen v približno 70 odstotkih.
Zdravljenje velja za varno, resni zapleti so redki, možni pa so prehodni stranski učinki. Po besedah asist. Prodnika, je poseg srednje zahteven, traja približno dve uri, pomembno pa je, da je izpeljan pravilno.
Izvajanje posega zaenkrat v okviru pilotne študije
Pri uvedbi nove metode v Sloveniji sta sodelovala tudi dva maksilofacialna kirurga, ki odhajata iz UKC Ljubljana. Predstojnica kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana prof. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med., dr. dent. med., je zagotovila, da zaradi tega ne bo prišlo do sprememb pri obravnavi pacientov. “Vsak dober strokovnjak, ki odide, se na oddelku pozna, smo pa zgodovinsko gledano vsi nadomestljivi in prihajajo drugi,” je dejala.
Pojasnila je, da je bila nova metoda pri zdravljenju obstruktivne spalne apneje uvedena kot pilotna študija. V tem letu bodo predvidoma vstavili stimulatorje še petim bolnikom, nato pa pričakujejo dokončne rezultate, kar je pogoj, da bo plačevanje metode, ki skupaj s stimulatorjem stane blizu 30.000 evrov, prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
“Končno spet naspan in poln energije”
Andrej Šenica, ki so mu v začetku lanskega novembra vgradili stimulator, je na novinarski konferenci opisal pozitivne učinke. Pojasnil je, da se bolezni niti ni zavedal. K zdravnici je prišel zaradi smrčanja, izkazalo pa se je, da gre za spalno apnejo.
Prejel je CPAP-aparat, vendar se nanj ni mogel navaditi, maska je bila med spanjem zelo moteča. S spalno opornico pa je imel občutek dušenja. Ker so se simptomi utrujenosti stopnjevali, ni imel pomislekov glede preizkusa nove metode.
Po operaciji je imel nekaj težav z govorjenjem in prehranjevanjem, a je bilo iz dneva v dan bolje, tudi rana se je hitro celila. Kot je dejal, delovanje stimulatorja ni moteče in z njegovo uporabo je zelo zadovoljen. “Ni več smrčanja in zbudim se naspan, poln energije,” je sklenil.
