“Akutne prebavne težave izzvenijo v nekaj dnevih oziroma tednih. Kadar težave trajajo dlje, se stopnjujejo ali pa so že v samem začetku izrazito hude (v blatu prisotna kri, pridruženo hujšanje ali vročina), je treba k zdravniku, da razišče vzrok,” odgovarja specialist gastroenterolog doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
H kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) se uvrščata Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Pri manjšem deležu bolnikov pa se bolezni ne da uvrstiti ne v eno ali drugo skupino, v tem primeru se govori o intermediarnem kolitisu. KVČB se lahko pojavi kadarkoli v življenju: najpogosteje med 20. in 40. letom starosti, približno tretjina bolnikov pa zboli že v otroštvu oziroma mladosti (pred 18. letom starosti).
Kdaj pomisliti na KVČB?
Kot pravi sogovornik, se ulcerozni kolitis praviloma hitro odkrije in diagnosticira, ker so simptomi zelo izraziti – skoraj vedno se kaže s krvjo v blatu. Pri Crohnovi bolezni pa lahko pride do zakasnitve prepoznave bolezni od nekaj mesecev do enega leta, saj se ta bolezen lahko kaže z bolj blagimi ali pa bolj izrazitimi težavami. “Bolečina pri Crohnovi bolezni ni nujno, da je huda, je pa vztrajna – se ne neha, lahko se tudi stopnjuje,” razloži.
Crohnova bolezen se lahko kaže z:
- spremenjenim odvajanjem blata,
- bolečinami v desnem spodnjem kvadrantu trebuha,
- hujšanjem,
- spremembami v krvni sliki (povišan CRP, sedimentacija, anemija)
Pot do diagnoze
Pri mladostnikih je majhna verjetnost, da je vzrok za vztrajajoče prebavne težave rakava bolezen, zato se pri njih pogosteje poslužujemo neinvazivne diagnostike, pravi dr. Drobne. “Vzorec blata testiramo na beljakovino kalprotektin. Če je test negativen, je izjemno visoko verjetno, da bolnik nima KVČB. Če je pozitiven, je potrebna dodatna diagnostika po presoji pediatra. Pri starejših, še posebej po 40. letu, pa opravimo kolonoskopijo, saj je pri njih večje tveganje za druge hujše bolezni, predvsem rake prebavil,” pojasni.
V nekaterih primerih se lahko Crohnova bolezen pojavi tudi s t. i. perianalno obliko: v bližini zadnjika se pojavijo ‘odprtince’ iz katerih izteka gnoj (fistule oziroma abscesi). “Ta zaplet se sicer ne pojavlja le pri Crohnovi bolezni, vendar je treba pomisliti tudi na to možnost, še posebej, če se ti abscesi ponavljajo ali pa če so prisotni drugi simptomi Crohnove bolezni – spremenjeno odvajanje in bolečine v trebuhu. Pri tej obliki bolezni pa je še posebej pomembno, da bolniki čim prej pridejo do zdravnika in obravnave,” opozarja dr. Drobne.
Vsako leto več bolnikov
Sogovornik poudari, da incidenca KVČB narašča: vsako leto odkrijejo deset odstotkov bolnikov več. “Veseli smo, da znamo KVČB zelo dobro zdraviti, še največji izziv je, kako organizirati zdravstvo, saj nismo bili pripravljeni na epidemijo te bolezni,” priznava. Dodaja, da epidemiološki podatki in raziskave kažejo na povezavo med večjo pojavnostjo KVČB in industrializiranim načinom življenja, kar se najbolj kaže s priseljenci iz revnejših v bolj razvite države: med prvimi generacijami je bila incidenca bolezni še nizka, pri njihovih potomcih pa je že višja. Edini dokazani dejavnik tveganja za Crohnovo bolezen je sicer kajenje.
Točnih podatkov o številu bolnikov s KVČB v Sloveniji še ni, je pa približno tri leta nazaj začel delovati register bolnikov s KVČB, v katerega je do zdaj vpisanih približno 3.500 bolnikov, ocenjuje pa se, da jih približno polovica še manjka.
S pravilnim in rednim zdravljenjem večina živi normalno
“Če se bolezen pravilno zdravi, velika večina bolnikov živi normalno življenje. Pri majhnem deležu pa bolezen poteka težko, je lahko celo življenje ogrožajoča (zaradi odpovedi prebavil),” še pove dr. Drobne. Dodaja, da je bolnikom najtežje sprejeti, da je zdravljenje doživljenjsko – podatki namreč kažejo, da se v primeru ukinitve zdravljenja v prvem letu bolezen ponovi pri polovici bolnikov, v drugem letu pri 70 odstotkih bolnikov, v osmih letih pa pri 85 odstotkih bolnikov. Opozori, da je ponovitev bolezni (zagone) težje zdraviti. “Sicer pa KVČB prinaša tudi veliko psihološko breme – bolnike skrbijo dolgoročni izidi bolezni ter načrtovanje družine, saj je bolezen nekoliko tudi dedno pogojena (potomci imajo manj kot deset odstotkov povečano tveganje v primerjavi s splošno populacijo).“
Veliko koristnih informacij o KVČB je spletni strani Društva za kronično vnetno črevesno bolezen.
