Tako za praznični čas, kot tudi za obdobje nosečnosti, obstajajo razširjena družbena prepričanja o tem, da gre za srečno obdobje, polno veselega pričakovanja. Obdobje, v katerega težko umestimo strah in tesnobo.
Pa vendarle se v preživljanju tako enega, kot drugega, pogosto srečamo tudi z neprijetnimi občutki.
Priprave v prazničnem obdobju so dostikrat zelo obsežne in stresne. Potrebno je poskrbeti za okrasitev doma, nakupe daril, organiziranje raznovrstnih druženj s pripravo pogostitve, morda načrtovanje izletov, potovanj in še kaj bi se našlo.
Tudi priprava na novega družinskega člana zahteva veliko planiranja, obveznosti, nakupov, učenja, kar v kombinaciji s hormonskimi spremembami, prinese nosečnici obilo stresa in neprijetnih občutkov.
Hkrati je v obeh primerih dostikrat potrebno postoriti še marsikaj na službenem področju, pa tudi odnosi z bližnjimi so v takšnih obdobjih lahko precej bolj pod drobnogledom.
Praznični čas običajno prinese več druženja, kar lahko predstavlja problem tako za tiste, ki nimajo bogatega družabnega življenja, kot tudi za tiste, ki imajo veliko družbe, pa bi si v resnici želeli tudi nekaj časa zase. V tem času precej ljudi spozna, da morda njihovi odnosi z bližnjimi niso tako dobri, kot bi si želeli.
Nekaj podobnega se pogosto odvija v času nosečnosti, nosečnica si lahko želi več opore, kot jo prejema, ali pa si želi več miru in časa zase, pa si to težko izbori, zaradi vse pozornosti, ki je usmerjena nanjo v tem pomembnem obdobju.
V obeh primerih lahko pride do konfliktov ter potrebe po redefiniciji in spreminjanju nekaterih pomembnih odnosov.
Naporna so lahko tudi pričakovanja okolice.
Tako, kot se v prazničnem času pričakuje dobro razpoloženje, ter se na vsakem koraku nekako umetno ustvarja, se podobno odvija tudi v nosečnosti, ko drugi predpostavljajo, da nosečnica ne občuti drugega, kot veselje.
Nosečnice zato pogosto čutijo krivdo, ker doživljajo tudi neprijetne občutke, dvome o tem, ali so pripravljene postati mame in raznovrstne strahove. Strahovi se lahko nanašajo na potek nosečnosti, ko je nosečnica obremenjena s tem, da bi s svojim življenjskim stilom (prehrana, vadba ipd.) lahko škodila plodu, da bi bilo v obdobju nosečnosti lahko kaj narobe, ali pa, da bi otroka izgubila.
Drug sklop strahov se nanaša na porod, nosečnice je najbolj strah bolečin, vseh možnih zapletov pri porodu ter morebitnih posledic poroda (brazgotine ob carskem rezu ali prerezu presredka, možnost inkontinence ipd.).
Tretji sklop strahov se nanaša na obdobje po rojstvu. Nosečnica je zaskrbljena glede tega, če bo dovolj dobra mama, kako bo zmogla skrbeti za otroka ter osvojiti nova znanja in spretnosti, ki so za to potrebne, kako bo otrok vplival na partnerski odnos in na njeno življenje nasploh ter, ali bo po porodu lahko izgubila med nosečnostjo pridobljene kilograme.
Seveda je zmerna zaskrbljenost v nosečnosti pričakovana in normalna, a le, če imamo zanjo razlog ter, če se uspemo pomiriti, ko je razlog zanjo odpravljen.
Ko zapravimo vedno več časa za razmišljanje o negativnih scenarijih, ko drastično spremenimo življenjski slog in se začnemo določenim ljudem ali aktivnostim izogibati, ko nam okolica vztrajno prigovarja, da so naše skrbi pretirane, ko se pojavijo iracionalni strahovi, katerih prej nismo poznali ter naše psihološko stanje izzove posledice na fizičnem področju (nespečnost, spremembe apetita, zdravstvene težave…), se moramo zavedati, da smo prestopili mejo zmerne zaskrbljenosti ter si poiskati ustrezno pomoč.
Najpomembneje pa je, da o našem počutju spregovorimo. Lahko s prijatelji, ali, če ocenimo, da je potrebno, s strokovnjakom. Iskreno, tudi o tistih malo manj prijetnih fazah in občutkih. S tem jih predstavimo kot normalne, sebi in okolici. Kajti ni življenjskega obdobja ali časa v letu, ki bi nam prineslo le nasmehe in srečo.
Vsem želim lepe, čim manj stresne praznike in/ali mirno, zdravo in zadovoljno nosečnost.
Alja Fabjan,
integrativna psihoterapevtka in doktorandka zakonske in družinske terapije in vodja programa “Super Mama”, namenjenega nosečnicam, mamicam, pa tudi vsem tistim, ki načrtujejo ali si želijo to postati. Več informacij o programu: [email protected] ali 041 880 933.
