“Če bomo pojedli šunko, potico ali jajca v zmerni količini in ne vsak dan, potem je to povsem ustrezno, saj tudi naši predniki niso jedli ne potice ne mesa vsak dan ali celo večkrat na dan. Prav je, da zadovoljimo tudi svoje želje, ne le energijske potrebe in če nam občasno zapaše hrana, ki ni ravno v skupini bolj zdravih živil, si jo brez slabe vesti lahko privoščimo,” pravi mag. Iva Verbnik, univ. dipl. ing. živ. teh.
Opozarja pa, da lahko v primeru omejitev, ki jih imamo zaradi bolezni, ob neupoštevanju smernic, primernih za določeno težavo, le to poslabšamo. “Tako svinjina ni primerna za ljudi s putiko, diabetiki bi se morali izogibati tako belim prečiščenim živilom (bela moka, beli sladkor) kot tudi maščobi.“
Ne jejmo prepozno zvečer, vsaj dve do tri ure pred spanjem ne obremenjujmo želodca. Spijemo kakšen kozarec donata ali čaja, ki pomaga pri prebavi, kot so na primer meta, ingver, komarček, kamilica in podobno
Mag. Iva Verbnik , univ. dipl. ing. živ. teh.
Mag. Verbnikova poudarja, da so tudi “praznične pregrehe” lahko pripravljene na bolj zdrav način: za potico uporabimo polnozrnato moko, dodajmo manj maščobe in le malo sladkorja, dodajmo začimbe, ki lahko na naše telo delujejo blagodejno in zaužijmo manjšo količino.
“Če dodamo še malo indijskega trpotca ali mletih lanenih semen, smo povečali vlaknine, ki upočasnijo dvig sladkorja v krvi. Prav tako lahko izberemo šunko ekološke pridelave, manj mastno, manj slano. Pomembno je, da vključimo tudi veliko zelenjave bogate z vlakninami in probiotičnih živil, ki bodo olajšali prebavo. Eno takšnih živil je tudi hren, ki sodi k velikonočnim jedem,” svetuje.
Majhna kalorična vrednost in veliko vlaknin
Sogovornica pove, da je hren vir vitamina C, kalija, vitaminov B skupine, železa, kalcija, magnezija, fosforja. Ima majhno kalorično vrednost in veliko vlaknin. To, kar za azijske dežele v prehrani pomeni ingver, takšno podobno vlogo ima v naši prehrani hren. “Sam po sebi nima veliko maščob, seveda če ga ne pripravimo s smetano. Hren ima tudi zdravilne učinke, saj mu pripisujejo protibakterijsko, protivnetno, protitumorno delovanje, blaži krče mišic v prebavilih. Toda tudi z njim ne gre pretiravati, saj lahko prevelika količina obremeni želodec, deluje tudi dražeče.”
Ne pridelavi iz baterijske reje
“Jajca, ki jih uporabljamo naj bodo sveža, če je le mogoče iz ekološke pridelave, in če smo še malce kritični do načina vzreje, potem ne posegamo po jajcih iz baterijske reje, saj je to res pridelava, ki živalim povzroča veliko trpljenja, česar si ne želimo. Sicer pa so jajca zelo bogato živilo,” še pove mag. Iva Verbnik. Opozori, da s količino vseeno ne pretiravajte – tri jajca na teden so povsem dovolj, pri čemer ne pozabite na »skrita jajca«, ki so prisotna v različnih živilih, denimo tudi v potici. “Če smo v času praznikov pojedli kakšno jajce (pre)več, pa si vzemimo nekaj predaha in uživajmo lažje prebavljivo hrano, bogato z vlakninami, veliko sveže listne zelenjave, ki jo je v teh dneh v izobilju in jo lahko tudi naberemo v naravi,” še svetuje.
Jajca so bogat vir hranil, saj vsebujejo vse esencialne aminokisline v ugodnem razmerju, številne vitamine in minerale, so pa tudi bogat vir holina. Najnovejše študije kažejo, da pri večini ljudi v jajcih prisoten holesterol naj ne bi bistveno prispeval k ravni holesterola v krvi. Pri shranjevanju jajc se izogibajmo temperaturnim spremembam, ki povzročijo nabiranje vlage na lupini in s tem lažji vdor škodljivih mikroorganizmov v notranjost jajca. Celotno jajce sestavlja okoli 76% vode, zaradi česar jajce nima zelo visoke energijske vrednosti (133 kcal/100 g). Jajce vsebuje tudi minerale, med katerimi prevladujejo fosfor, cink, kalcij in železo ter številne vitamine, predvsem vitamina D in A, ter različne vitamine B kompleksa, npr. vitamin B12, riboflavin (B2) in pantotensko kislino (B5).
Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter, prispeva pa tudi k presnovi maščob in homocisteina. Jajca vsebujejo tudi lutein in zeaksantin. Gre za karotenoida, ki sta predmet številnih znanstvenih raziskav, rezultati nekaterih pa nakazujejo na možen zaščitni vpliv pred oksidativnimi poškodbami in oksidacijo lipoproteinov, ter ohranjanjem zdravja vida.
Prehrana.si