Ko piči čebela, osa, črmlj, sršen … nega in kdaj k zdravniku?

Alergijska reakcija po piku ose
Foto: Med.Over.Net

Kožekrilci – čebele, ose, čmrlji in sršeni – so žuželke z želom. Njihovi piki so boleči in neprijetni, nevarni pa predvsem, če pičijo v usta ali žrelo, če je pikov več (še posebej pri otroku!) ali če je človek alergičen na njihov strup.

Najpogosteje se po piku kožekrilca pojavijo blage lokalne reakcije, ki so prehodne, izzvenijo. Ker vsaka poškodba kože (kamor spadajo tudi piki komarjev in kožekrilcev) lahko vodi v lokalno okužbo, se odsvetuje praskanje na mestu pika.

Otroci staršev, ki imajo potrjeno alergijo na strup kožekrilca, imajo večje tveganje, da bodo imeli tudi sami alergijo, zato jih je v primeru pika treba opazovati. Prav tako je za otroka bolj nevarno, če ga piči več kožekrilcev, saj je večja obremenitev telesa s strupom.

Odstranitev čebeljega žela

Po čebeljem piku običajno v koži ostane čebelje želo. Odstraniti ga je treba čim hitreje (najbolje v prvih sekundah po piku), da se zmanjša količina strupa, s tem pa tudi obsežnost reakcije. Pri odstranjevanju je treba paziti, da žela ne stiskamo, saj lahko ob tem prebodemo vrečico s strupom. Nežno ga primemo in odstranimo.

Rekcije po pikih

Lokalne reakcije po piku kožekrilcev so omejene na mesto pika. Običajno so blage in prehodne, včasih nastanejo tudi večje lokalne reakcije ali še redkeje sekundarne bakterijske okužbe.

Blaga lokalna reakcija

Je najpogostejša reakcija po piku kožekrilca. V nekaj minutah po piku okoli mesta pika nastane rdečina in boleča oteklina, ki je velika od približno enega do pet centimetrov. Običajno izzveni v nekaj urah, včasih pa lahko traja tudi do dva dni in lahko postane bolj izražena kot na dan pika.

Mesto vboda hladimo s hladnimi obkladki.

Večja alergijska reakcija

Se pojavi pri približno deset odstotkih oseb. Okoli mesta pika se razvije večja rdečina in oteklina (približno 10 centimetrov), ki se v naslednjih dveh dneh še povečuje, nato pa v petih do desetih dneh postopoma izzveni. Verjetnost za anafiliaktično reakcijo ob naslednjih pikih je majhna, imajo pa osebe z večjo lokalno reakcijo ob naslednjih pikih običajno enak odziv.

Mesto vboda hladimo s hladnimi obkladki. Če je pik na okončini, okončino dvignemo. Za zmanjševanje bolečine lahko vzamemo analgetik in za srbež sistemski ali lokalni antihistaminik.

Sekundarna bakterijska okužba
Nanjo pomislimo, če se tri do pet dni po piku močno poslabšajo rdečina, oteklina in bolečina, lahko pa vse to spremlja celo vročina. V tem primeru moramo na pregled k zdravniku, ki v primeru potrjene bakterijske okužbe predpiše antibiotično terapijo.

Sistemska alergijska reakcija – anafilaksija

Je najbolj nevarna takojšnja reakcija na pik žuželk. Pojavi se kmalu po piku, v nekaj urah. Pri osebah, ki so alergične na strup kožekrilcev, jo lahko sproži že en sam pik.

V primeru sistemske alergijske reakcije se pojavi koprivnica, srbež, otekanje, zniža se krvni tlak, pojavijo se težave z dihanjem. V najhujših primerih se razvije anafilaksija, ki je življenjsko nevarna alergijska reakcija. Kaže se kot oteklina grla, hudo srbenje kože, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, popuščanje srca, nereden srčni utrip in znižan krvni tlak. Anafilaksija se redko pojavi po prvem piku, po ponovnih pikih pa se razvije hujša reakcija. Pojavi se lahko kadarkoli v življenju, običajno imajo alergijske reakcije na pike hujši potek v odrasli dobi. Testiranje za alergijo na kožekrilce pred pojavom resne reakcije ni smiselno. Če imajo starši potrjeno alergijo na strup kožekrilca, je večja verjetnost, da bo imel alergijo tudi otrok, zato je v primeru pika treba otroka opazovati. 

Anafilaksija je nujno stanje, ki ga je treba zdraviti takoj. Osebe s potrjeno alergijo na kožekrilce morajo imeti ves čas pri sebi komplet za samopomoč pri pikih.

Osebe po piku kožekrilcev potrebujejo zdravniško pomoč:

  • če jih je pičilo več žuželk,
  • če se na mestu pika pojavi obsežna rdečina in obsežna oteklina,
  • če se rdečina in oteklina iz mesta pika širita in se pojavi tudi vročina in
  • če se po piku pojavi otekanje ustnic in težko požiranje ali težave z dihanjem.

Več informacij najdete na spletni strani ZD Ljubljana.

Več novic

New Report

Close