Tako opozarjajo v Združenju za hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva, kjer so pripravili nekaj koristnih napotkov za pravilno merjenje krvnega tlaka doma.
Kaj vse lahko vpliva na netočno meritev?
Krvni tlak si merimo zjutraj, kmalu po tem, ko vstanemo, ali zvečer. Vsaj pol ure pred meritvijo krvnega tlaka ne jemo, pijemo kave, ne kadimo in uživamo alkohola, prav tako ne izvajamo meritev kmalu po telesni aktivnosti ali po zaužitju zdravil. Preden si izmerimo krvni tlak, pet minut udobno počivamo.
Če nas med merjenjem krvnega tlaka tišči na malo ali veliko potrebo, to lahko zviša krvni tlak. Pred merjenjem tako opravimo tudi fiziološke potrebe.
Da moramo biti med izvajanjem meritve čim bolj sproščeni in ne smemo govoriti, verjetno veste, vendar pa v združenju svetujejo, da tudi ne poslušamo sogovornika, radia in ne gledamo televizije. Sedeti moramo na stolu, naslonjeni na hrbet, nog ne smemo imeti prekrižanih, temveč morata stopali počivati na tleh. Krvni tlak izmerimo dvakrat zapored, med meritvama naj bo minuta do dve premora.
Meritve izvajamo vedno na isti nadlakti
Med meritvijo naj bo manšeta v višini srca, povezovalna cevka naj bo na notranji strani komolca. Manšeta naj ne bo nameščena preohlapno niti pretirano čvrsto, držimo se pravila, da je pod njo prostor za prst, nameščena naj bo vedno na isti nadlakti.
Splošna priporočila:
- Če imamo normalen krvni tlak in ne jemljemo zdravil, zadošča meritev enkrat letno.
- Če se zdravimo zaradi povišanega krvnega tlaka (hipertenzije) in imamo urejen krvni tlak, zadošča meritev od enkrat tedensko do enkrat mesečno.
- Če smo v postopku diagnosticiranja ali urejanja krvnega tlaka, je potrebnih več meritev. Običajno vsaj štiri dni, najbolj cel teden. Po uvedbi zdravil lahko opazimo učinek že v prvih dneh, vendar se popoln učinek razvije po treh do štirih tednih jemanja.
Izmerjene meritve sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka ter utrip srca si beležimo, najbolje v beležnico. Tako jih lahko v primeru skrbi ali vprašanj pokažemo zdravniku, ki nam lahko svetuje, da si tlak merimo bolj pogosto oziroma nam poda posebna navodila glede izvajanja meritev, ki jim sledimo.
Če si merimo krvni tlak le ob različnih težavah oziroma ‘posebnih’ okoliščinah, bodo take vrednosti verjetno nerealne in v primeru diagnosticirane hipertenzije neuporabne za urejanje zdravljenja. Če si tlak izmerimo v takih okoliščinah, si ob meritvi zabeležimo opombo.
Posamezna meritev krvnega tlaka ni tako pomembna kot povprečje meritev v daljšem času. Ena sama izmerjena visoka vrednost krvnega tlaka tako ni nevarna. Če si večkrat izmerimo povišan krvni tlak, se o tem posvetujemo z zdravnikom.
V združenju navajajo, da so merilniki z manšeto na prstu nezanesljivi, merilnike z manšeto na podlahti pa zaradi različnih možnih napak pri izvajanju meritev, tudi praviloma odsvetujejo. Izjemoma bi jih v nekaterih primerih lahko priporočili pri mlajših osebah ter pri osebah, ki imajo kratko nadlaht in pri katerih je nepravilne stožčaste oblike, zaradi česa je pri njih krvni tlak težko izmeriti na nadlahti.
Več o merjenju krvnega tlaka doma, si lahko preberete na spletni strani Združenja za hipertenzijo.
