Pozor: Teh živil nikoli ne pogrevajte! - Med.Over.Net -

Ali veste, da lahko pogrevanje določenih živil škodi zdravju? Preverite, za katera živila gre in se izognite tveganju.

Ponovno pogrevanje hrane je priročna rešitev, kadar nimamo časa kuhati, hkrati pa nam omogoča, da porabimo ostanke hrane in zmanjšamo količino zavržene hrane.

A vsaka kuhinja ima svoja pravila. Nekateri pogrevajo vse jedi, drugi pa opozarjajo na nevarnost zastrupitve in se izogibajo pogrevanju gob, krompirja, riža in podobnih živil. Kakšne so uradne smernice?

Varno pogrevanje predpripravljenih jedi

Pri pogrevanju ostankov predpripravljene hrane sta ključna varnost in okus. Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da moramo predpripravljene jedi vedno segreti na najmanj 74 °C, saj ta temperatura uniči večino bakterij, ki povzročajo okužbe.

Če živila pogrevamo pravilno, je varno pogrevati skoraj katerokoli jed. Varno lahko pogrevamo celo gobe, kljub splošnemu prepričanju, da to ni priporočljivo.

Pomembno je, da je jed enakomerno dobro pregreta, zato je priporočljivo, da jo med segrevanjem mešamo. To je še posebej pomembno, kadar hrano pogrevamo v mikrovalovni pečici.

Ženska v mikrovalnovni pečici pogreva ostanke hrane. — Foto: Profimedia

Ostanke vedno pogrejemo le enkrat, saj večkratno pogrevanje poveča tveganje za razrast bakterij in posledično okužbo ali zastrupitev. Če niste povsem prepričani o varnosti živila, je pametneje, da ga zavržete, kot da tvegate zdravstvene težave.

Živila, ki jih je tvegano pogrevati

“V resnici ni živila, ki ga ne bi smeli pogrevati,” poročajo strokovnjaki s portala Prehrana.si. Bolj kot vrsta živila je pomembno, kako je bilo živilo shranjeno, ali je bilo pravilno segreto in ali so bili ob tem upoštevani higienski standardi. Kljub temu pa so nekatera živila bolj občutljiva od drugih. Po podatkih NIJZ so ta živila:

Riž, ki lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, katere toksini se s segrevanjem ne uničijo. Enako velja za druga škrobna živila, ki jih je najbolje porabiti v 24 urah po pripravi.
Špinača, saj vsebuje veliko nitratov, ki se ob ponovnem segrevanju pretvorijo v rakotvorne nitrate.
Pesa, ker tako kot špinača vsebuje veliko nitratov.
Jajca, ker se beljakovine spremenijo, okus in tekstura jajca se spremenita, ob zaužitju pa lahko pride tudi do prebavnih težav.
Piščanec, saj vsebuje veliko beljakovin. Njihova struktura se ob ponovnem segrevanju spremeni, zaradi česar je piščanec lahko slabšega okusa in lahko povzroči prebavne težave. Ostanke je zato bolje porabiti hladne v solati ali sendviču.

Kako varno shranjevati ostanke hrane

Najpomembnejši dejavnik pri varnosti pogrevanja jedi je pravilno shranjevanje ostankov:

Da preprečimo rast mikroorganizmov, je dobro, da jed čim prej ohladimo. Hrana naj na sobni temperaturi ne stoji več kot dve uri.
Jed v hladilnik postavimo šele, ko se ohladi na sobno temperaturo, da ne zviša temperature hladilnika in ustvari ugodnejših pogojev za rast mikroorganizmov.
Ostanke shranjujte neprodušno zaprtih posodah.

V hladilniku, pri temperaturi 5°C, lahko ostanke hrane shranjujemo 2 do 3 dni. Za občutljive skupine pa je bolje, da ostanke pojejo v 24 urah. V zamrzovalniku, pri temperaturi -18°C, pa ostanke lahko shranjujemo do 3 mesece. Da se izognemo zmedi, je priporočljivo, da embalažo označite z datumom zamrzovanja.