Po podatkih Mednarodne organizacije za kavo (ICO) za leto 2020 je bila v Sloveniji poraba kave na prebivalca 4,4 kg. Med vodilnimi porabniki kave so Finci, kjer je poraba okoli 12kg na prebivalca na leto, v Italiji 2,6 kg, na Hrvaškem 3,8 kg, na Madžarskem 2,2 kg, v Avstriji pa 5,9 kg.
V zadnjem obdobju je v Sloveniji moč kupiti tudi tako imenovani »specialty coffee«, ki se razlikuje od običajne kave po višji kakovosti pridelave, boljši kakovosti kavnih zrn, ki izvirajo iz specifičnih lokacij z optimalnimi pogoji za rast, in podobno. Takšna kava ima bolj izrazito, kompleksno in uravnoteženo aromo ter okus, ki se razlikuje od običajne kave, je pa seveda zaradi večjih stroškov in časa pridelave dražja.
Pitje kave je v Sloveniji pomemben del vsakdanjega življenja in tudi socialni običaj, kjer se srečujemo s prijatelji, družino in sodelavci, kar predstavlja priložnost za druženje, klepetanje ali pa tudi za izmenjavo strokovnih in profesionalnih mnenj.
Kofein drugače presnavljajo kadilci in nosečnice
Presnova kofeina je pri osebah, ki kadijo, pospešena zaradi indukcije presnovnega encima CYP1A2. Razpolovna doba kofeina se pri osebah, ki kadijo, zniža za 50 odstotkov, kar pomeni, da ima kofein nižje plazemske koncentracije in posledično deluje krajši čas. Zato kadilci velikokrat bolj pogosto – večkrat dnevno – uživajo kofeinske napitka v primerjavi z nekadilci.
Tekom nosečnosti in ob uvedbi peroralne kontracepcije pa se presnova kofeina upočasni za trikrat. Posledično so koncentracije kofeina v plazmi višje, tudi učinki trajajo dlje časa. To je še posebej pomembno pri nosečnicah, ki naj pazijo, da je vnos kofeina minimalen (največ ena kava na dan), saj lahko kofein vpliva na rast plodu oziroma tudi povečuje verjetnost za splav.
Preberite tudi, kaj je znanega o kofeinu v nosečnosti, v katerih primerih kava izboljša razpoloženje, kakšen je optimalni odmerek kofeina za izboljšanje kognitivnih sposobnosti in ali bi zaradi tega morali ‘predpisovati’ kavo na recept?
