Temeljna razlika med prehranskimi dopolnili in zdravili rastlinskega izvora je v njihovem namenu uporabe, vsebnosti zdravilnih učinkovin in načinu nadzora nad njimi. Mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec., Martina Ajd, mag. farm. in Maša Koritnik Zadravec, mag. farm. so pri Slovenskem farmacevtskem društvu izdale knjižico s prispevki o pravilni in varni uporabi izdelkov iz zdravilnih rastlin, v kateri so poglavje namenile prav prepoznavanju razlik med prehranskimi dopolnili in zdravili. Med zdravili in prehranskimi dopolnili je kar nekaj bistvenih razlik, vendar je tako kot pri uporabi zdravil tudi pri uporabi prehranskih dopolnil zelo pomembno, da uporabnik pridobi dovolj informacij, ki omogočajo pravilno in varno uporabo.
Zdravila so podvržena veliko bolj strogi zakonodaji kot prehranska dopolnila, zato so v resnici le zdravila tista, ki jim lahko pripisujemo lastnosti zdravljenja!
Tudi zdravila so razdeljena v skupine
Zdravilo je edini izdelek, ki je predstavljen z lastnostmi za zdravljenje ali se ga lahko uporablja za zdravljenje. Vsem drugim izdelkom ne smemo pripisovati zdravilnih učinkov! Zdravila lahko kupimo v prosti prodaji, lahko pa jih dobimo na recept, delitev med obema skupinama ni določena po učinkovitosti, temveč glede na varnost, pri čemer moramo upoštevati, da so zdravila z zelo močnimi učinki velikokrat povezana z večjimi tveganji in se jih tudi zaradi tega izdaja zgolj na recept. Na ovojnini in v navodilu za uporabo vsebujejo verodostojne informacije o področju uporabe, učinkovitosti, opozorilih, previdnostnih ukrepih, kontraindikacijah, medsebojnem delovanju (interakcijah) in neželenih učinkih. Te informacije se z namenom pravilne in varne uporabe zdravil tudi stalno preverjajo in po potrebi dopolnjujejo. To velja tudi za registrirana zdravila rastlinskega izvora, za prehranska dopolnila pa to ne drži.
Zdravila rastlinskega izvora
To so tista zdravila, ki kot učinkovino vsebuje eno ali več rastlinskih snovi in/ali pripravkov rastlinskega izvora. Tudi zanje je pred začetkom trženja pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom. Imeti morajo dokazano kakovost, sprejemljivo varnost in znanstveno dokazano klinično učinkovitost, biti morajo ustrezno označena in opremljena z ustreznimi informacijami za bolnika in strokovno osebje. Učinkovitost morajo dokazati po enakih merilih kot kemično pridobljena zdravila. Zdravila, ki so izključno rastlinskega izvora, kot učinkovino vsebujejo nadzemne ali podzemne dele rastlin ali drug rastlinski material oziroma njihovo kombinacijo v surovem ali predelanem stanju v ustrezni farmacevtski obliki (tablete, kapsule, sirup …).
Dopolnila sodijo med živila
Prehransko dopolnilo ni zdravilo, čeprav se nahaja v farmacevtski obliki in včasih vsebuje snovi, ki bi lahko v drugačnih koncentracijah tudi zdravile. Po definiciji so prehranska dopolnila živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Obravnava jih zakonodaja o živilih. Najpogosteje vsebujejo vitamine in minerale, lahko pa tudi aminokisline, rastline in rastlinske izvlečke, ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Njihov namen je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti, preprečevati ali ozdraviti bolezen, kot to velja za zdravila. Uporabljali naj bi jih ljudje, ki nimajo redne, kakovostne in raznovrstne prehrane ali imajo povečane potrebe po določenih snoveh, ki jih v zadostni količini težko zagotovijo s hrano. Tako EU kot slovenska zakonodaja ne predpisujeta predhodnega preverjanja dejanske sestave prehranskega dopolnila in skladnosti z živilsko zakonodajo.
