Motnja je ime dobila po živali. Pica je namreč latinsko ime za srako, požrešno in ne prav izbirčno ptico. Ljudje s tem sindrom jedo stvari, ki niso užitne, celo žeblje in iztrebke. Kaj jim “diši”, se razlikuje od osebe do osebe. Nekateri hrepenijo po določeni snovi, na primer glini, otroci pa dajo v usta vse, kar jim pride pod prste.
Medtem ko bulimija in anoreksija spadata med kvantitativne motnje hranjenja, gre pri pica sindromu za kvalitativno. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, ki so jih skrbniki zanemarjali, piše Fitbook. Diagnozo jim po navadi postavijo šele po drugem letu starosti in po tem, ko že najmanj enem mesec jedo stvari, ki ne spadajo med živila. Statistično gledano je sindrom pogostejši pri ženskah, strokovnjaki pa opozarjajo, da je motnja pogostokrat slabo prepoznana. Zanjo so najbolj dovzetni tisti, ki trpijo za duševnimi boleznimi, kot je shizofrenija, ali imajo motnje v duševnem razvoju. Avtizem ali demenca lahko tudi spodbujata razvoj tega sindroma. Tudi med nosečnostjo se lahko razvije želja po nenavadnih okusih, a so po navadi povezane s hrano.
Kaj so razlogi za pojav pica sindroma?
Vzroki za razvoj te redke motnje hranjenja so različni. Psihologi menijo, da gre pri otrocih za “naučeno napačno vedenje” oziroma posledico močnega psihičnega stresa, ki vodi v upad otrokovega razvoja.
Možni vzroki pri otrocih:
- Psihosocialni stres
- Moten odnos z materjo
- Zmanjšana inteligenca (pomanjkanje zavedanja o prehrani)
- Travma
- Nasilje
- Zloraba
Pri odraslih pa se kot razlogi najpogosteje omenjajo duševne bolezni, možni so tudi fizični vzroki, kot je pomanjkanje hranil, ki lahko sprožijo apetit po neužitnih stvareh. Razvoj bolezni se razlikuje od posameznika do posameznika. Lahko se zgodi, da je sindrom prehodne narave in bo čez čas izginil, nekateri pa se ga nikakor ne morejo znebiti in si poskušajo pomagati s terapijo.
Kakšne so lahko posledice?
Notranje poškodbe: Če zaužijete ostre ali koničaste predmete, kot so žeblji ali črepinje, lahko pride do poškodbe črevesja, želodca ali požiralnika. Hude notranje poškodbe je treba kirurško zdraviti, saj obstaja akutna smrtna nevarnost.
Okužbe: Če prizadeta oseba uživa umazanijo ali iztrebke, lahko pride do nevarne okužbe s paraziti.
Prebavne težave: Ker črevesje zaužitih predmetov ne prebavi pravilno, lahko pride do hudega zaprtja, ki lahko povzroči črevesno obstrukcijo. V redkih primerih pride do poškodbe črevesja.
Zastrupitev in kemične opekline: Zaužiti delci barve lahko povzročijo zastrupitev s svincem. Visoke koncentracije le-tega v krvi lahko povzročijo glavobole, izgubo občutka, šibkost in včasih tudi spremembe značaja.
Podhranjenost: Podhranjenost je ena najpogostejših posledic pica sindroma, še posebej, če bolezen traja dlje časa. Pomanjkanje osnovnih vitaminov ali mineralov predstavlja resno tveganje za zdravje, zlasti za nosečnice in otroke.
Kako poteka postavljanje diagnoze?
Pri postavljanju diagnoze je pomembna hitrost. Prej, kot je motnja diagnosticirana, več možnosti je za ozdravitev. To velja tudi za morebitno duševno motnjo, ki je vzrok za pojav tega sindroma. Med podrobnim pogovorom s prizadeto osebo zdravnik ali psiholog oceni duševno stanje osebe. V nekaterih primerih so vpleteni tudi svojci prizadete osebe. Postavljanje diagnoze vključuje tudi analizo prehranjevalnega vedenja, predhodne fizične ali psihične bolezni ter telesnega zdravja.
Zdravljenje je težavno in zahteva čas ter po navadi vključuje vedenjsko terapijo, katere cilj je, da posamezniku pomagajo premagati željo po neužitnih stvareh in mu ponuditi zdravo alternativo. Če ima bolnik še kako drugo bolezen, kot so depresija, demenca ali shizofrenija, jo je treba zdraviti z zdravili. Če je zaradi sindroma ogroženo življenje, je treba prizadeto osebo sprejeti v bolnišnico.
