Pnevmokoki (Streptococcus pneumoniae) so bakterije, ki lahko povzročijo številne resne okužbe v človeškem telesu. Med najpogostejšimi so pljučnica, meningitis (vnetje možganskih ovojnic) in bakteriemija (okužba krvi), ki so še posebej nevarne za ranljive skupine. Te bakterije vključujejo več kot 90 različnih serotipov, od katerih vsak lahko povzroči različno obliko okužbe. Pomembno je vedeti, da prebolelost okužbe z enim serotipom ne zagotavlja imunosti pred okužbami z drugimi serotipi, kar dodatno povečuje tveganje za ponovno obolenje.
Bakterije, ki se naselijo v dihalne poti
Pnevmokoki so bakterije, ki običajno naseljujejo dihalne poti človeka. Do okužb, ki jih povzročijo, najpogosteje pride, ko bakterije prodrejo v pljuča, krvni obtok ali možganske ovojnice. Med najpogostejše bolezni, povezane s pnevmokoki, spadajo:
- Pljučnica: Okužba pljuč, ki povzroči vnetje in kopičenje tekočine v pljučih, kar povzroči težave pri dihanju, kašljanje, vročino in bolečine v prsih. Pljučnica lahko hitro postane življenjsko ogrožajoča, če se ne zdravi pravilno.
- Meningitis: Okužba možganskih ovojnic, ki je lahko življenjsko ogrožajoča, povzroča hude glavobole, zmedo, vročino, bruhanje in otrdelost vratu. Meningitis lahko privede do trajnih posledic, kot sta izguba sluha ali celo smrt.
- Sepsa (okužba krvi): Pnevmokoki lahko povzročijo hude okužbe v krvnem obtoku, kar lahko pripelje do sepse, ki se kaže kot nenaden dvig temperature, hitro bitje srca in zmedenost. Sepsa je izredno nevarna in lahko vodi do odpovedi organov.
- Okužbe ušes, sinusov in drugih delov dihalnih poti: Pnevmokoki so tudi pogost vzrok za okužbe ušes in sinusov, ki so lahko boleče, vendar običajno niso življenjsko ogrožajoče.
Kako se prenašajo pnevmokoki?
Pnevmokoki se prenašajo izjemno preprosto, in sicer kapljično. To pomeni, da se bakterije širijo preko kapljic, ki nastanejo, ko okužena oseba kašlja, kiha ali izdihuje. Te kapljice lahko dosežejo druge ljudi v bližini, kar omogoči hitro širjenje okužb. Zato so najbolj ogroženi ljudje, ki so v tesnem stiku z drugimi, zlasti starejši, otroci in tisti z oslabljenim imunskim sistemom. Okužba lahko poteka tudi prek stika z okuženimi površinami, vendar je to manj pogost način prenosa. Vseeno pa je pomembno, da ohranjamo osnovna pravila higiene, kot sta umivanje rok in izogibanje stiku z bolnimi osebami, da zmanjšamo tveganje za okužbo.
Kdo je najbolj ogrožen?
Pnevmokokne okužbe so najbolj nevarne za določene skupine ljudi. Ogroženi so ljudje stari 65 let ali več ter bolniki s kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes, pljučne bolezni ali bolezni ledvic. Seveda pa ne smemo pozabiti na vse imunokompromitirane posameznike, kot so ljudje z oslabljeno imunostjo zaradi zdravljenja z imunoterapijo ali tisti, ki imajo bolezen, ki vpliva na njihov imunski sistem, so prav tako v večji nevarnosti.
Tveganje za okužbo se poveča kadar so ljudje v stiku z večjim številom ljudi ali kadar prebivajo v ustanovah, kjer je tesnejši stik, kot so domovi za starejše ali zdravstvene ustanove.
Zdravljenje postaja vedno večji problem
Pnevmokokne okužbe se zdravijo z antibiotiki, vendar pa v zadnjem času postaja vedno večji problem odpornost pnevmokokov na antibiotike. To pomeni, da se nekatere vrste pnevmokokov ne odzivajo več na običajno zdravljenje, kar lahko podaljša trajanje bolezni in poveča tveganje za zaplete. V nekaterih primerih je potrebna intenzivnejša terapija ali dolgotrajna hospitalizacija, kar povečuje stroške zdravljenja in breme za bolnika.
Za preprečevanje odpornosti je ključno, da se antibiotiki uporabljajo preudarno in samo takrat, ko so potrebni. Tako ostaja cepljenje glavna preventivna metoda proti pnevmokoknim okužbam.
Kako se zaščitimo pred pnevmokoknimi okužbami?
Na srečo je tveganje za te bolezni mogoče močno zmanjšati s cepljenjem, ki je ena izmed najbolj učinkovitih zaščitnih metod. Cepljenje proti pnevmokokom se priporoča vsem starejšim od 65 let in vsem kroničnim bolnikom. Za te skupine je cepljenje brezplačno in se izvede z enim odmerkom 23-valentnega polisaharidnega cepiva. To cepivo pomaga zaščititi pred večino serotipov pnevmokokov, ki povzročajo invazivne bolezni.
Pomembno je, da se ljudje, ki so že preboleli pnevmokokne okužbe, še vedno cepijo proti pnevmokokom, saj prebolevanje ene okužbe ne pomeni imunosti pred drugimi serotipi. Tudi če je posameznik že imel invazivno pnevmokokno okužbo, se cepljenje priporoča za povečanje zaščite pred okužbami, povzročenimi z drugimi serotipi. Cepljenje je najbolj učinkovita preventiva za zmanjšanje tveganja za težke in življenjsko nevarne zaplete zaradi pnevmokokne okužbe (meningitis, sepsa …).
Kako cepljenje prispeva k zdravju skupnosti?
Cepljenje proti pnevmokokom ne koristi le posameznikom, ampak tudi širši skupnosti. Z večjim številom cepljenih oseb se zmanjša širjenje bakterij v okolju, kar prispeva k ustvarjanju zaščitnega kroga, ki preprečuje širjenje okužb. Ta koncept “imunske zaščite skupnosti” je še posebej pomemben v naseljenih območjih, kjer je verjetnost prenosa okužb večja, kot so bolnišnice, domovi za starejše in druge zdravstvene ustanove.
Pnevmokoki predstavljajo resno grožnjo za zdravje, predvsem za starejše, ljudi s kroničnimi boleznimi in tiste z oslabljenim imunskim sistemom. Zdravljenje okužb, ki jih povzročajo pnevmokoki, je vse bolj oteženo zaradi rastoče odpornosti na antibiotike, vendar lahko tveganje za okužbe in zaplete učinkovito zmanjšamo s cepljenjem.
Zaščita pred pnevmokoknimi okužbami je torej brezplačno na voljo vsem, starejšim od 65 let in kroničnim bolnikom, cepljenje poteka z enim odmerkom cepiva. Cepiti se je možno pri izbranem zdravniku ali v cepilni ambulanti zdravstvenega doma.
