Predstavniki bolnikov ne oporekajo prizadevanjem za zmanjšanje posledic absentizma, ki jih prinaša Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva (ZNUPZV), odločno pa nasprotujejo predlaganim rešitvam. Prepričani so namreč, da bodo te pomembno poslabšale že sedaj pogosto nezavidljiv socialnoekonomski položaj bolnikov v Sloveniji, pri čemer pa problematike posameznih primerov zlorab bolniških staležev ne bodo odpravile.
OBVESTILO:
Državni zbor je na v četrtek, 14. 12. 2023, sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki naj bi pripomogel k večji dostopnosti, organiziranosti in učinkovitosti našega zdravstvenega sistema. (več pod Sporočilo Ministrstva za zdravje ob sprejetju zakona)
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET in Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), ki združujeta več bolniških organizacij, so odločno nasprotovala predlagani spremembi obračuna in že umaknjenemu ukrepu zniževanja bolniških staležev. Menijo, da predlagan način zniževanja velikega bremena boleznin na plečih najranljivejših skupin prebivalstva ni dopusten, pravičen in učinkovit.
Hkrati zakonodajalce opozarjajo, da je za uvedbo sprememb za vzdržen in dostopen zdravstveni sistem nujno sodelovanje vseh deležnikov, tudi organizacij bolnikov. Zato si želijo in pričakujejo, da bodo vanj v prihodnje tudi vključeni.
Kaj spornega prinaša predlog novega zakona
Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva (ZNUPZV), ki ga je 24. novembra 2023 na dopisni seji po nujnem postopku sprejela Vlada RS, v ponedeljek pa obravnaval Odbor za zdravstvo DZ RS, v duhu zmanjševanja absentizma spreminja obdobje prejemanja nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primeru bolezni ali poškodbe z 20 na 30 dni. Hkrati je nesprejemljiv tudi prvotno načrtovan ukrep znižanja višine nadomestila za čas zadržanosti zaradi bolezni v breme zdravstvenega zavarovanja. Če je zavarovanec prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni doslej prejemal 80 odstotkov osnove, kasneje pa 90 odstotkov, bi namreč po novem predlogu zakona v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove za izračun nadomestila.
“Predlagani ukrepi v predlogu interventnega zakona vodijo v slabši socialnoekonomski položaj oseb na dolgotrajnih bolniških staležih. Posebej pa ogrožajo hudo bolne sodržavljane na dolgotrajnem zdravljenju in rehabilitaciji, ki jim prinašata nižje prihodke in dodatne stroške. Posameznike z nizkimi dohodki in posledično še skromnejšimi bolniškimi nadomestili bolezen že po obstoječi zakonodaji resno eksistenčno ogroža. Poleg tega imajo hudo bolni, kot so bolniki z rakom in drugimi težkimi obolenji, ne enakih, temveč dokazano višje finančne stroške, saj morajo pogosto plačevati ali doplačevati za pravočasne diagnostične storitve, rehabilitacijo, potrebno prilagoditev prehrane in najrazličnejše pripomočke. Zato ONKO NET in ZOPS menita, da bolni in zato že sedaj finančno prikrajšani ter njihove družine ne morejo in ne zmorejo reševati slovenske zdravstvene blagajne.”
Kristina Modic, predsednica Združenja ONKO NET in izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Zveze organizacij pacientov Slovenije (ZOPS)
Podaljševanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primeru bolezni ali poškodbe z 20 na 30 dni dodatno ogroža bolne samozaposlene, ki bodo, kadar zbolijo, še dodatnih deset dni več brez vsakršnega dohodka in dela nezmožni plačevali poln obseg davkov in prispevkov. Ta sprememba dodatno obremenjuje tudi ostale delodajalce in vsekakor ne prispeva k skupnim naporom za hitrejše uvajanje zgodnje poklicne rehabilitacije ter uspešnejšo reintegracijo bolnikov na dolgotrajnih bolniških staležih v delovno in socialno življenje.
Naraščajočega bremena absentizma se v organizacijah bolnikov dobro zavedajo in so iskreno pripravljeni na aktivno sodelovanje in skupno razreševanje problematike, vendar ne na način, ki še dodatno obremenjuje že zaradi bolezni hudo prizadete in prikrajšane sodržavljane in njihove družine.
ONKO NET in ZOPS zakonodajalce opozarjata še, da je za uvedbo sprememb za vzdržen in dostopen zdravstveni sistem nujno sodelovanje vseh deležnikov, nedvomno tudi organizacij bolnikov. Zato si želijo in pričakujejo, da bodo v vse dele procesa spreminjanja tovrstne zakonodaje v prihodnje tudi vključeni po načelu »nič o nas brez nas«.
Sporočilo Ministrstva za zdravje
Iz ministrstva so sporočili, da je “državni zbor danes, 14. 12. 2023 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki bo po njihovem mnenju pripomogel k večji dostopnosti, organiziranosti in učinkovitosti našega zdravstvenega sistema.”
V nadaljevanju objavljamo celotno sporočilo za javnost:
Interventni zakon uvaja določene trajne in začasne nujne ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, absentizma in poklicev v zdravstveni dejavnosti, s čimer odpravlja nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema. »Namen zakona je zagotoviti učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema,« pojasnjuje ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Zakon naslavlja ukrepanje ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, kot so na primer epidemije, naravne ujme … Da ob izrednih dogodkih zdravstvenega sistema ne pride do pomanjkanje kadra na določenem območju, je v zakonu predlaganih nekaj začasnih ukrepov. Na podlagi odziva strokovne javnosti je bil sprejet amandma k temu členu in so opredeljeni ukrepi, ki imajo v delovanju v posebnih pogojih največje učinke, hkrati pa se jasneje določa pogoje izvajanja ter samo izvajanje teh ukrepov.
Zadnja novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je uvedla obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je nadomestil premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Interventni zakon primarno naslavlja področje OZP v delu, ki se nanaša na zagotovitev učinkovitega pobiranja le-tega, določa postopek in pravne podlage za izmenjavo podatkov vezanih na OZP, hkrati pa vključuje tudi kategorije zavarovancev, ki so bili v noveli ZZVZZ izpuščeni. Zakon naslavlja tudi področje skupinskih zdravstvenih programov, ki so bili z novelo ZZVZZ preneseni v košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Skupinski zdravstveni programi bodo v letu 2024 po interventnem zakonu izvedeni na podlagi razpisa, ki ga bo objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), sredstva pa bo zagotovil proračun Republike Slovenije.
Zakon določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. S členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v NZV, pa enakomernejše obremenitve.
Ministrstvu za zdravje zakon omogoča neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča ZZZS. Ob tem poudarjamo, da ministrstvo ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov in da iz prejetih podatkov ne bo mogoče določiti posameznika oziroma dostopati do njegove zdravstvene dokumentacije ali podatkov, ki izhajajo iz nje.
Zakon uvaja tudi določene ukrepe za zmanjšanje posledic absentizma, kar vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in zagotavljanje virov za realizacijo pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Med ukrepi s tega področja zakon uvaja prejemanje nadomestil za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja po 30 dneh in uvedbo najvišjega nadomestila v višini dvainpolkratnika povprečne mesečne bruto plače.
Zaradi izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti se za zdravstvene delavce, ki delajo v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, pod nekoliko spremenjenimi pogoji podaljšuje trajanje ukrepa izplačila dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve.
Zakon bo v letih 2023 in 2024 omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bo seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po zakonu bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.
Uvajajo se ukrepi na področju lažjega zaposlovanja tujcev zdravnikov: črtanje letne kvote za število ponudb za delo, skrajšanje prilagoditvenega obdobja, možnost opravljala le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo. Do 31. decembra 2025 podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za posamezne poklice v zdravstveni dejavnosti, in sicer za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.
Zakon natančneje ureja pravice do preventivnih pregledov za športnike, dodatno namreč določa pravico do preventivnih pregledov tudi za registrirane športnike, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti.
V svojem govoru poslancem Državnega zbora je ministrica za zdravje na koncu poudarila: »Vlada si prizadeva k čim boljši ureditvi javnega zdravstvenega sistema. Na Odboru za zdravstvo sprejeti amandmaji k predlogu zakona tega približujejo njegovi najbolj sprejemljivi obliki za vse deležnike.«
