Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o Dnevu žil in Družinski hiperholesterolemiji.
- Evropski dan žil, ki je 18. marec, daje priložnost, da se vsako leto spomnimo naših žil in širšo javnost opozorimo na pomen zdravega ožilja.
Letos opozarjamo na pomen zgodnjega prepoznavanja periferne arterijske bolezni, na katero naj bodo še posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki. Ob dnevu žil vabimo vse, da si preventivno občasno merijo togost žil, ki jih vsak dan izvajamo v Posvetovalnici za srce na Dalmatinovi 10 v Ljubljani, v soboto pa tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani.
Akcija Dan žil bo potekala 17. in 18. 3. 2017 po vsej državi. Prostovoljni nosilci akcije bomo v svojih krajih organizirali stojnice, kjer bodo ljudi sprejeli zdravstveni delavci, pripravili bomo tudi informativni material. Lokalni mediji bodo obveščali ljudi, kje in kdaj se bodo akcije odvijale. V Ljubljani bo akcija potekala v petek 17. marca ob 10.30 v prodajalni Hartman plus v BTC-ju s predavanjem in delavnico o krčnih žilah, v soboto 18. marca pa v pasaži Maximarketa od 9. do 12. ure zjutraj. Ljudi bomo učili tipati periferni arterijski pulz, opravljali bomo meritve hitrosti pulznega vala in se pogovarjali o možnostih preprečevanja bolezni.
- Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije nadaljuje z akcijami za osveščanje o družinski hiperholesterolemiji (DH). Osebe s to genetsko motnjo imajo močno povišane vrednosti holesterola od rojstva. Zgodnje in pravočasno odkrivanje te motnje je ključnega pomena za zmanjšanje tveganja zapletov, običajno srčnega infarkta ali možganske kapi. Društvo vabi vse, ki že imajo povečane dejavnike tveganja, da se vključijo v Klub bolnikov DH.
DH je ena najpogostejših genetskih motenj presnove maščob. Številne osebe s to motnjo imajo običajno močno povišane vrednosti holesterola LDL v krvi (t.i. »slabi holesterol«) že od rojstva. Če ti posamezniki niso odkriti in zdravljeni že v mladosti, imajo kar za 100× večje tveganje za bolezni srca in ožilja v primerjavi z zdravimi vrstniki.
Strokovnjaki ocenjujejo, da ima DH 1 oseba na 200 do 300 prebivalcev oziroma približno 6000 do 8.000 oseb v Sloveniji. V večini držav v svetu ostane ta motnja neodkrita pri do 90% oseb, ki jo imajo. Slovenija pri tem ni izjema.
Družinska hiperholesterolemija je eden od najpomembnejših vzrokov za srčno-žilne bolezni (SŽB). Pomeni zelo veliko breme tako za zdravstveni sistem kot tudi za nacionalno ekonomijo. Leta 2015 je bila npr. starostno standardizirana prevalence SŽB na 100.000 oseb v Sloveniji za moške kar 8003 in za ženske 6210. Če je verjeti zadnjim podatkom pa je bila incidence SŽB tega leta za moške 15.758 in za ženske 14.446 primerov (leta 1990 je bila za moške 10.952 in za ženske 11.409). Zdravljenje bolnikov s SŽB predstavlja zelo veliko breme, saj se za to v Sloveniji porabi kar 247.170.000 € ali 8% vseh zdravstvenih stroškov. Seveda pa SŽB povzročajo tudi neposreden stroške gospodarstvu in posledične izgube zaradi zmanjšanja produktivnosti bolnikov. Po oceni februarja letos objavljene analize so nezdravstveni stroški zaradi SŽB v Sloveniji izredno visoki. Tako so izračunali, da nas stane srčno-žilna umrljivosti 66.571.000 €, zbolevnost 83.799.000 €, stroški nezdravstvene oskrbe pa so 143.992.000 €. Če vse te stroške seštejemo pridemo do atronomske vsote skoraj 550 milijonov.
Zgodnje in pravočasno odkrivanje DH je ključnega pomena. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije že od leta 2015 pripravlja in izvaja akcije za zgodnejše odkrivanje in pravočasno ukrepanje za preprečevanje usodnih posledic te bolezni. Vse to sodi v kakovostno in celovito obravnavo bolnikov z DH. Klub bolnikov z DH bo nudil bolnikom vsestransko podporo. Pripravljali bodo predavanja, srečanja s strokovnjaki, srečanje članov kluba s preventivnimi meritvami, organizirali rekreativne prireditve.
Konec maja pripravljajo tudi okroglo mizo na to temo.
