Fitnesi so polnejši kot kadarkoli prej, kar se odraža tudi v porastu poškodb med obiskovalci. Januarja, ko mnogi uresničujejo svoje novoletne zaobljube, pa je poškodb še več. Na vprašanje, kaj so najpogostejši vzroki poškodb in kako se jim izogniti, odgovarja ortopedski kirurg dr. Akhilesh Yadav z bolnišnice Max Super Speciality Hospital.
Nepravilna tehnika
Najpogostejši vzrok poškodb je nepravilna izvedba vaj. Mnogi obiskovalci se za fitnes odločijo prav zato, da lahko trenirajo samostojno, a vadba brez nadzora trenerja lahko poveča tveganje za poškodbe.
Nepravilno izvajanje mrtvega dviga (angl. deadlift), počepov ali potiska nad glavo močno obremenjuje hrbtenico in sklepe, kar povečuje tveganje za kronične bolečine v hrbtu in natrgane mišice, za Times of India piše dr. Yadav.
Za pravilno izvedbo vaj je priporočljivo, da se jih naučite s pomočjo trenerja. Vaje izvajajte počasi, osredotočite se na pravilno izvedbo in aktivacijo ciljnih mišic. Obremenitev dodajte šele, ko vajo obvladate. Ne tvegajte s samostojnim eksperimentiranjem na fitnes napravah. Če niste prepričani, kako jih pravilno uporabljati, poiščite pomoč izkušene osebe.
Prehitro povečanje intenzivnosti vaj
Pogosti napaki med začetniki sta tudi prehitro stopnjevanje intenzivnosti vaj in prekomerno treniranje. Dr. Yadav izpostavlja, da imajo na to velik vpliv socialna omrežja, ki spodbujajo primerjanje z drugimi. Opozarja, da mora biti vadba prilagojena posameznikovim potrebam in da vadba, ki deluje za vašega najljubšega fitnes vplivneža, ni nujno primerna tudi za vas.
Obremenitev je treba povečevati postopoma, ko vajo že obvladamo.
Pomemben je tudi počitek, saj lahko ponavljajoče obremenjevanje iste mišične skupine brez zadostnega počitka vodi do stresnih zlomov, poškodb vezi in trajnih poškodb sklepov.
Izpuščanje ogrevanja
Pogosta napaka fitnes obiskovalcev je, da se lotijo vadbe brez ustreznega ogrevanja mišic. Neogrete mišice niso pripravljene na večje obremenitve, kar povečuje tveganje za nateg ali raztrganine pa tudi za druge resne poškodbe.
Ogrevanje je ključno za optimalno pripravo telesa na vadbo, saj pomaga pripraviti sklepe na obremenitve, povečati gibljivost mišic, pospešiti cirkulacijo krvi in ritem dihanja, ter zmanjšati tveganje za poškodbe.
Strokovnjaki z NIJZ zato pred začetkom vadbe priporočajo 15 minut ogrevanja za začetnike, starejše in nosečnice in 10 minut ogrevanja za kondicijsko sposobnejše.
Svetujejo tudi, da naj bo ogrevanje sestavljeno iz dveh sklopov vaj:
Dinamične vaje: hoja, rahel tek, nizki poskoki, počepi, kroženje v ramenih, z rokami, v bokih in gležnjih.
Vaje za raztezanje: Priporočljivo je, da raztegnete vse glavne mišične skupine. Predvsem pomembno je, da raztegnete rame in zgornji del hrbta, prsne mišice, zadnje stegenske mišice, sprednje stegenske mišice in mišice meč.
Ne ignorirajte bolečin!
Ortopedi opozarjajo, da ne smete zanemarjati prvih znakov bolečine. Mnogi mislijo, da je bolečina pri ali po vadbi nekaj običajnega in nadaljujejo z obremenitvami, a prav to lahko manjši nateg mišice spremeni v resno poškodbo, ki zahteva dolgotrajno rehabilitacijo.
Ključno je, da že ob prvih znakih bolečine prenehamo z vadbo in po potrebi poiščemo strokovni nasvet. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči poslabšanje poškodbe in skrajša čas okrevanja.
Viri:
- Gym injuries on the rise: Orthopaedic surgeon warns against common workout mistakes. The Times of India, dostopno na: https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/health-fitness/fitness/gym-injuries-on-the-rise-orthopaedic-surgeon-warns-against-common-workout-mistakes/articleshow/126324396.cms. Zadnji dostop: januar 2026.
- Z gibanjem do zdravja. NIJZ, dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/plakat_b1_zdrava_in_ucinkovita_vadba.pdf. Zadnji dostop: januar 2026.