“Nekega jutra sva se s psičko kot vedno sprehajali po Rožniku. V nekem trenutku je zavila s poti, začela močno vohati kot bi imela neko sled, vrvica se je zapletla in kar naenkrat je bilo na nama več deset žuželk. Sploh nisem vedela, od kje so prišle, v paniki sem jih pobirala s psa in sebe, hiteli sva do avta.“
Zgodilo se je tako hitro, da sprva sploh ni vedela, kaj ju je napadlo. “Šele v avtu sem opazila, da po meni lezejo še tri. Ubila sem eno in jo shranila za veterinarja, ki je potrdil, da gre za gozdne ose. Psička je dobila antihistaminik v mišico, jaz pa sem se po pomoč odpravila v lekarno.”
Sprva so bila mesta pikov videti kot koprivnica, zato je bralka vzela antihistaminik in se namazala s hladilnim mazilom.
“Tekom dneva je sicer bolelo in srbelo, a sem si mislila, super sem jo odnesla. 12 ur kasneje nisem več mogla stopiti na nogo, čutila sem mravljince, nato, kot bi noga zaspala. Roka je bila močno zatečena, pesti ob dajanju infuzije sploh nisem mogla stisniti. Tisto noč sem bila že vsaj tretji hujši primer pikov os na ljubljanski urgenci.“
“Pičilo me je vsaj 17 os, sprva nič, pol dneva kasneje pa so bili nekateri deli telesa tako zatečeni, da pikov pravzaprav ni bilo moč prešteti.”
Bralka
Hudo reakcijo je imela tudi druga naša bralka, reakcija pa z dnevnim zamikom. “Bila sem presenečena, kako malo (me) je bolel pik ose. Imela sem srečo, da je bil zraven gostinski lokal in sem lahko že minuto kasneje hladila mesto uboda. Ko sem se zjutraj zbudila, sta se okoli mesta uboda naredili rdečica in oteklina. Mislila sem si, da je to reakcija na osji strup. Čez dan me zacelo precej srbeti, zato sem zvečer vzela antihistaminik. Naslednje jutro pa sta me presenetili še bolj razširjena rdečica in oteklina,” pojasnjuje.
Odpravila se je v lekarno, kjer je vprašala, s čim lahko oteklino namaže. “Farmacevtka me je pogledala z velikimi očmi in svetovala, da bi me zaradi raziširjenosti otekline moral pogledati zdravnik. Zdravnica je pritrdila, da je mesto reakcije res razširjeno, ampak da je dobro, saj mesto ni vroče, kar bi nakazovalo na vnetni proces. Me je pa opozorila, da je to alergična reakcija in da je običajno naslednjič huje, zato naj imam pri sebi vedno antihistaminik in ga ob morebitnem piku ose vzamem takoj, ter opazujem ali se pojavljajo se kakšni drugi znaki alergijske reakcije.”
Greti ali hladiti: večno vprašanje?
Ker na spletu lahko najdemo veliko nasprotujočih nasvetov, da je treba pike najprej greti, da se ‘strup razgradi’, spet drugi svetujejo, da začnemo takoj hladiti, smo za pojasnila prosili strokovnjake s Klinike Golnik.
“Strupi kožekrilcev (os, čebel, sršenov) so termolabilni, vendar pri pikih kožekrilcev posledice za zdravje niso posledica zastrupitve, temveč so ogroženi ljudje, ki razvijejo alergijsko reakcijo. Razgradnja strupa s pomočjo gretja mesta pika nima pomembnega učinka na razvoj alergijske reakcije. Lahko, da z gretjem zmanjšamo bolečino na mestu pika. Pozorni moramo biti na to, da s pregrevanjem ne povzročimo opekline,” odgovarja specialistka alergologinja doc. dr. Mihaela Zidarn.
Kasnejši razvoj otekline in bolečino do neke mere zmanjšuje hlajenje mesta pika, dodaja.
Sicer pa lahko po besedah alergologinje srbež kože, ki lahko nastane po piku kateregakoli insekta, blažimo z antihistaminikom v obliki mazila ali tablet, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta.
“Pri pikih os, čebel, sršenov pričakujemo bolečino, pa tudi rdečino in oteklino. V primeru velike lokalne reakcije (rdečina in oteklina, ki je večja kot 10 centimetrov) lahko koristi uporaba lokalnih glukokortikoidov, ki jih predpiše zdravnik,” dodaja specialistka alergologinja.
A pozor, ključnih je prvih 30 minut!
Hude alergijske reakcije se večinoma zgodijo v prvih 30 minutah po piku. Okoli tri odstotke Evropejcev je alergičnih za strup kožekrilcev.
Alergologinja doc. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.
“Pogostnost alergijskih reakcij na strupe kožekrilcev je odvisna tudi od razmer v naravi. Sezone se precej razlikujejo predvsem glede prisotnosti os v naravi. Pogostnost anafilaksije v zadnjih desetletjih globalno narašča.”
Takoj morate poiskati zdravniško pomoč, če pride do rdečice, izpuščaja ali otekanja drugje na koži, ne samo na mestu pika. “Nujno medicinsko pomoč na številko 112 je potrebno poklicati, če pride do simptomov anafilaksije: hripavost, oteženo požiranje, oteženo dihanje, če se ob tem sliši glasno ali piskajoče dihanje, stiskanje ali občutek pritiska v prsnem košu. Simptomi hude anafilaksije so lahko še slabost, bruhanje, hladna in potna koža, krčevite bolečine v trebuhu, driska, splošna oslabelost ter motnja ali izguba zavesti. Reševalcem povemo, da je po piku prišlo do anafilaksije. Nujna medicinska pomoč je včasih potrebna tudi, če pride do pika v žrelu (npr. pri pitju ali uživanju hrane, v kateri je žuželka),” pojasnjuje Zidarnova.
Osebe, ki so kdaj doživele anafilaksijo po piku kožekrilca naj zato vedno in povsod nosijo s seboj adrenalin v samoinjektorju, poudarja.
“Ponovno anafilaksijo je možno skoraj pri vseh bolnikih preprečiti z zdravljenjem s specifično imunoterapijo. Zaenkrat ni možno vnaprej napovedati pri komu se bo s časoma razvila alergija za strupe kožekrilcev, ki se lahko prvič pojavi kadarkoli v življenju.”
