Kljub temu, da se več kot polovica duševnih motenj pojavi že pred 14. letom starosti, več kot tri četrtine pa do 24. leta, pogosto ostanejo težave še kar nekaj časa neprepoznane. Razlogi za to so različni: včasih so zgodnji znaki in simptomi težko prepoznavni, težava je lahko tudi omejen dostop do strokovne pomoči, v nekaterih primerih pa lahko stigma vpliva na to, da se otroka pošlje k strokovnjaku, ki bi mu postavil diagnozo.
Nekateri starši ne poiščejo pomoči pravočasno zaradi sramu, stigme, zmotnih prepričanj in mitov. V programu OMRA so razblinili nekaj mitov o duševnih motnjah pri otrocih.
Mit: Otroci so premladi, da bi imeli težave v duševnem zdravju
Težave v duševnem zdravju se lahko pojavijo pri kateri koli starosti. Otroci verjetno še težje ubesedijo tovrstne težave, starši pa lahko znakov ne prepoznajo oziroma jih spregledajo, zaradi česar lahko ostane motnja neprepoznana ali nezdravljena. Starši naj bodo pozorni na spremembe v otrokovem razpoloženju, spalnih in prehranjevalnih navadah, hobijih ter aktivnostih, ter se v primeru nenavadnih sprememb posvetujejo z otrokovim izbranim zdravnikom.
Mit: Otroku z izkušnjo duševne motnje ne moremo pomagati
Otrokove težave v duševnem zdravju so lahko za starše zahtevne in utrujajoče, starši se lahko počutijo nemočne. K vzgoji je pogosto treba pristopiti drugače. Pri obravnavi strokovnjak ne bo pomagal le otroku temveč tudi staršem: jih usmerjal in vodil, kako naj otroka podpirajo in skrbijo tudi za svoje duševno blagostanje. S pomočjo družine in strokovnjakov lahko otroci s težavami v duševnem zdravju živijo polno in bogato življenje.
Mit: Duševna motnja je posledica slabe vzgoje
Nekateri mislijo, da so težave v duševnem zdravju posledica pomanjkanja discipline. Duševne motnje so posledica delovanja velikega števila bioloških, genetskih in okoljskih dejavnikov, pri večini se ne da določiti točnega vzroka. Pri okrevanju je ključna podpora staršev, če ne vedo, kako otroku pomagati, naj se posvetujejo s terapevtom.
Mit: Duševne motnje so le razvojna stopnja, ki jo otrok preraste
Duševne motnje zelo redko izzvenijo same od sebe, ravno nasprotno, brez zdravljenja se običajno poslabšujejo.
Mit: Duševne motnje so znak šibkosti
Otroci s težavami v duševnem zdravju so pogosto izredno močni, saj so za njih že vsakodnevne aktivnosti lahko precej bolj zahtevne kot za druge otroke; denimo že šolanje in druženje s prijatelji lahko od njih terjajo več napora in energije.
