Marca se začne narava prebujati. Dnevi postanejo daljši in toplejši, naše počutje posledično boljše. A prehod iz zime v poletje pri vseh ljudeh ne sproža pozitivnih občutij. Nekateri se spomladi počutijo celo slabše kot pozimi.
“Spomladanska lenoba je poskus telesa, da se zaščiti pred spremembami”
“Razlogov, zakaj se ljudje spomladi ne počutimo dobro v svojem telesu, je več in se lahko pri posameznih ljudeh različno kažejo. Spomladi se v našem organizmu sprožijo procesi, ki naj bi delovanje organizma prilagodili višjim temperaturam v zunanjem okolju. Razlika med zimskimi in poletnimi temperaturami je velika, zato spomladi preidemo iz zimskega v poletni način notranjega delovanja. To so nehoteni in počasni procesi, pri katerih sodelujeta avtonomni živčni sistem in hormonski sistem. Težava pomladi je v tem, da se izmenjujejo obdobja nenadnih otoplitev in nenadnih ohladitev, tako da se ti procesi poženejo po sistemu ‘naprej in nazaj’, kar povzroči neravnovesje v delovanju organizma,” je za naš medij razložila psihoterapevtka Mirjana Franković, moderatorka na forumu Med.Over.Net., in dodala: “Toplejše vreme vodi do širjenja krvnih žil in večjega potenja, kar se odraža v relativnem padcu krvnega tlaka. Zaradi tega do možganov pride manj krvi, ti pa se pred tem branijo z zmanjšanjem aktivnosti in ustvarjanjem težnje po vodoravnem položaju telesa, v katerem možgani prejmejo več krvi. Z drugimi besedami, spomladanska lenoba je poskus telesa, da se zaščiti pred spremembami, na katere se še ni prilagodilo. K temu velja dodati še povečano koncentracijo cvetnega prahu v zraku, ki tudi osebam brez znanih alergij povzroča neprepoznane alergijske reakcije manjše jakosti. Pri ljudeh, ki so sicer v notranjem neravnovesju, bodisi zaradi kakšne kronične bolezni ali kakšne psihične bolezni, lahko spomladanska utrujenost in čemernost povzročita njeno poslabšanje.”
Smo le utrujeni ali depresivni?
Spomladi se vsako leto poveča število akutnih depresij, poročajo na spletni strani Oberberg klinike, kjer navajajo, da je študija Medicinske univerze na Dunaju pokazala, da se stopnja samomorilnosti marca v primerjavi s februarjem poveča za 20 odstotkov – pade nato šele poleti. Ena od razlag za ta pojav bi lahko bila, da se depresivni ljudje spomladi še bolj intenzivno soočajo s svojo boleznijo, ker je okoli njih več srečnih in zadovoljnih ljudi.
Treba pa je razlikovati med spomladanskim upadom energije, tako imenovano spomladansko utrujenostjo, in spomladansko depresijo. “Za depresijo je značilen bogat spekter simptomatike, a ključna razlika je v globini občutenj in dolgotrajnosti motnje razpoloženja,” pravi Franković.
Simptomi spomladanske depresije se od simptomov “navadne” depresije ne razlikujejo. Mednje spadajo:
- splošno slabo razpoloženje, ki lahko vključuje dolgotrajne občutke žalosti in brezupa
- manj ali nič zanimanja za vaše običajne dejavnosti
- težave pri iskanju motivacije za vzdrževanje redne dnevne rutine
- spremembe v energiji, vključno z letargijo ali nemirom
- nespečnost in druge težave s spanjem
- težave s koncentracijo ali pomnjenjem informacij
- izguba teka ali teže
- nenavadna vznemirjenost ali razdražljivost
- občutki jeze ali agresije
- misli o smrti, umiranju ali samomoru
Kako si lahko pomagate?
“Spomladansko utrujenost in čemernost je treba prepoznati, a je ne izkoriščati za samoobtoževanje zaradi lenobe in ‘mlahavosti’. Najbolje je poslušati svoje telo in upočasniti delovanje. Za tiste, ki se želijo izogniti temu stanju, je v zimskih mesecih najpomembnejša nenehna telesna aktivnost in posledično dobra fizična kondicija, spomladi pa zadosten vnos tekočine, prilagojena prehrana in dovolj spanja,” svetuje naša sogovornica.
Kdaj si moramo poiskati zdravniško pomoč?
Na splošno velja, da bi si bilo dobro poiskati zdravniško pomoč, če občutki depresije in druge sezonske spremembe razpoloženja trajajo dlje kot dva tedna, če začnejo simptomi vplivati na naše vsakdanje življenje in odnose, imamo samomorilske misli, težko uravnavamo močna čustva, kot so jeza, zaskrbljenost in žalost, ali če so se naši simptomi poslabšali.
“Zdravila, kot so antidepresivi, so zelo pomembna pri zdravljenju depresije. Ta lahko pomagajo uravnotežiti kemikalije v možganih, ki so povezane z depresijo. Vendar pa se odločitev za zdravljenje z zdravili običajno sprejme individualno, ob upoštevanju priporočil zdravnika, resnosti simptomov, osebnih preferenc in morebitnih drugih zdravstvenih stanj. Pomembno je vedeti, da sama zdravila bistveno pripomorejo k temu, da oseba sploh lahko nadaljuje korake v zdravljenju do ozdravitve. Poleg zdravil lahko zdravnik priporoča tudi psihoterapijo, ki je ena od ključnih metod zdravljenja depresije. Najbolj pogosta oblika terapije je pogovorna terapija, kot je kognitivno-vedenjska terapija (KVT), ki se osredotoča na prepoznavanje in spreminjanje negativnih miselnih vzorcev ter spodbuja spremembe v vedenju. Druga možnost je psihoanalitična terapija, ki se osredotoča na razumevanje nezavednih procesov. Obstajajo tudi druge terapevtske metode, kot so interpersonalna terapija, dialektična terapija, umetnostna terapija in družinska terapija,” svetuje naša sogovornica, ki še pravi, da je tudi podpora najbližjih zelo pomembna. “Podpora bližnjih je seveda zelo pomembna že v fazi prepoznavanja bolezni in nič manj v fazah okrevanja. A za zdravljenje bolezni se je treba obrniti na zdravnika, ki bo predpisal ustrezno terapijo in priporočil psihoterapijo za doseganje trajnih sprememb v osebnostni naravnanosti ter funkcioniranju osebe, ki trpi za depresijo.”
