Vzgoja in nega otroka v vzgojno varstvenih ustanovah imata pomembno vlogo v otrokovem razvoju in zagotavljata dragoceno podporo družinam z majhnimi otroki.
Visoka kakovost otroškega varstva ima lahko pozitiven vpliv na otrokov razvoj in pripravljenost na šolsko obdobje z zagotavljanjem pomembnih izobraževalnih in socialnih izkušenj. Raziskave so pokazale tudi, da lahko le zagotavljanje visoko kakovostnega varstva zagotavlja dobro počutje in ustrezen razvoj majhnih otrok.
Visoka kakovost otroškega varstva je označena kot:
- dobro usposobljeno osebje in učinkovito upravljanje,
- nudenje programa, ki zajema vse vidike otrokovega razvoja (telesni, motorični, čustveni, socialni, jezik in kognitivni razvoj).
Kako pomembno je varstvo otroka?
Predšolsko vzgojo in varstvo obiskuje večina otrok od 1 leta in več. Kakovostna zgodnja razvojna storitev otroškega varstva in zgodnjega izobraževanja ima trajne in pozitivne učinke na kognitivni in jezikovni razvoj ter zagotavlja trdne temelje in pozitiven vpliv za kasnejšo pripravljenost na šolo ter vrednote in socialne spretnosti.
Sproščena in svobodna igra je najboljša dejavnost
Vrtec ali varstvo je prostor, kjer otroci lahko okrepijo socialne vezi, gradijo čustveno zrelost, razvijejo kognitivne sposobnosti in izboljšajo svoje fizično zdravje. Zasnovani so tako, da dajejo prednost koristi samousmerjeni, prosti igri in tako spodbujajo dejavnosti. Nekateri programi sicer dajejo več poudarka na pomembnost za razvoj izvršilnih funkcij kot na akademske spretnosti. Igra pa je ključ do uspeha v razvoju in življenju otroka.
Otroška idila z nenačrtovanim prostim časom, časom za igro je eden izmed najbolj dragocenih možnosti izobraževanja v razvoju otrok.
Več časa, ko otroci preživijo v strukturiranih in načrtovanih dejavnostih, ki jih vodijo starši ali vzgojitelji, bolj se zmanjšuje njihova sposobnost, da bodo produktivni in uspešni v svojih ciljih.
Opravljena je bila raziskava o navadah majhnih otrok, z meritvijo časa, preživetega v “manj strukturiranih” spontanih dejavnostih, kot so domiselne igre in učenje samoizbranih tem “strukturiranih” dejavnosti, ki so organizirane in nadzirane s strani odraslih, kot so učne ure, športne dejavnosti, delo za skupno dobro in domače naloge. Raziskovalci so ugotovili, da imajo otroci, ki sodelujejo v sproščenih, svobodnih in nestrukturiranih igrah bolj razvito ter bolj samoiniciativno usmerjeno izvršilno funkcijo. Po drugi strani pa imajo otroci, ki dlje časa preživijo v strukturiranih dejavnostih slabši občutek samonadzora. Pripomniti je treba, da raziskovalci štejejo dejavnosti, ki jih otroci sami predlagajo za “manj strukturirane” in dejavnosti, ki jih predlagajo odrasli “strukturirane”.
Če želite dati prednost svojim otrokom in njihovemu razvoju jim pustite, da se igrajo. Dovolite jim prosti čas in preprosto igro, brez svojih motivov in načrtovanih dejavnosti.