Vsaka nosečnica si želi roditi zdravega otroka, pa vendar se nekatere nosečnice kljub skrbi za lastno zdravje in zdravje ploda ne znajo ali ne zmorejo odpovedati negativnim razvadam (kajenje, alkohol, sladke in gazirane pijače, sladkarije in hrana z visokim glikemičnim indeksom). Čeprav se skrb za zdravega otroka začne že nekaj mesecev ali celo let pred zanositvijo, pa je prvi obisk nosečnice pri ginekologu skrajni čas za pogovor in svetovanje o zdravem načinu življenja, uravnoteženi in zdravi prehrani, opuščanju negativnih razvad, jemanju folne kisline in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, železo, vitamine in minerale.
Folna kislina nujna za zdrav razvoj ploda in bodoče mamice
Že od leta 1992 je znano, da 400 µg folne kisline (vitamin B9), ki jo nosečnica jemlje vsak dan od zanositve pa do 8. oziroma 12. tedna nosečnosti, prepreči več kot 70 % napak nevralne cevi (spina bifida, anencefalija). Danes vemo, da je dobro začeti jemati folno kislino že od 6 do 8 tednov pred zanositvijo in jo nato jemati vse do konca nosečnosti.
Folna kislina pa ni pomembna samo za plod (pravilno zapiranje nevralne cevi, celična delitev in rast), ampak pri odraslih znižuje nivo homocisteina in prek tega mehanizma preprečuje smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Morda bi bilo smiselno, da bi tudi moški v zrelih letih in ženske v pomenopavzi jemali prehranska dopolnila s folno kislino.
Nosečnice, ne pozabite tudi na železo
Nosečnice imajo tudi povečane potrebe po železu, zato Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča dodajanje železa in folne kisline v prehrano nosečnic. Ocenjujejo, da je od 30 do 40 % nosečnic slabokrvnih in anemija zaradi pomanjkanja železa (sideropenična anemija) sodi med najpogostejšo prehransko motnjo med nosečnostjo.
Zaradi fiziološke razredčitve krvi (hemodilucije) v nosečnosti so vrednosti hematokrita in hemoglobina (Hb) nižje kot pri nenosečih ženskah, zato govorimo o anemiji, ko vrednosti hemoglobina pri nosečnicah padejo pod 110 g/l. Težka anemija (vrednosti Hb pod 60g/l) pa poveča nevarnost za spontane splave, prezgodnji porod in zastoj rasti ploda (IUGR) ter poporodne zaplete pri materi.
Še ena pomembna skupina so omega-3 maščobe
Večina prehranskih dopolnil, ki so namenjene nosečnicam in doječim materam, vsebuje tudi omega-3 maščobne kisline, katerih glavna predstavnika sta dekozaheksaenojska kislina (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK). Naše telo ne more samo ustvariti omega-3 maščobnih kislin, zato jih moramo zaužiti s prehrano in/ali prehranskimi dopolnili.
V času nosečnosti plod pridobi omega-3 maščobne kisline od matere preko posteljice, dojen otrok pa preko materinega mleka. Zelo pomembne so za razvoj plodovih oči in možganov, med nosečnostjo in razvoj otrokovega živčevja in umskih sposobnosti prvih nekaj mesecev po porodu. Zato naj bi imeli dojeni otroci boljše umske sposobnosti, boljši učni uspeh in manjšo nagnjenost k razvoju alergij.
Zdrava nosečnica ne potrebuje dodatnega joda
Številni vitamini in minerali imajo zelo pomembno funkcijo pri normalnem razvoju in rasti ploda. Glede dodajanja vitamina A so mnenja raziskovalcev deljena, saj bi lahko previsoki odmerki v prvem tromesečju škodili plodu (teratogeno delovanje). Podobno so mnenja deljena tudi glede dodajanja joda v prehranska dopolnila za nosečnice.
Slovenija ima od leta 1999 vzpostavljen obvezen program jodiranja soli, za razliko od Nemčije, Italije, Francije, Anglije in Nizozemske, ki pa soli ne jodirajo. Kljub večji porabi joda v nosečnosti, dobijo naše nosečnice dovolj joda iz jodirane soli, zato pri nas smernice ne predvidevajo potrebe po dodatnem vnosu joda v obliki prehranskih dopolnil. Prehranska dopolnila z jodom naj bi morda jemale le tiste nosečnice, ki so na manj slani dieti, in tiste, ki sploh ne uporabljajo jodirane soli.
Nekoč je veljalo, da mora nosečnica ‘jesti za dva’, danes pa velja, da mora ‘misliti na dva’, na sebe in svoje zdravje in na zdravje malega bitja v njenem telesu. Kar je dobro in zdravo, koristi obema, kar pa je neprimerno in slabo, škodi obema. Plod pri tem nima možnosti izbire. Še več nasvetov najdete TUKAJ.
Prim. Danilo Maurič, dr. med. spec.
