Debelost je kronična bolezen, ki jo povzroča čezmerno nastajanje maščob v telesu. Debelost postaja vse večja javno zdravstvena težava, saj se vse več pojavlja pri otrocih in mladostnikih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je okoli 20 milijonov otrok, mlajših od petih let, ki imajo preveliko telesno težo. Debelost je težko zdraviti, zato je njeno preprečevanje še toliko bolj pomembno.
Koliko hrane potrebujemo?
Vsaka hrana ima svojo energijsko vrednost. Energijo, ki jo dobimo iz hrane v fazi prebavljanja, izražamo v kalorijah. Kalorična vrednost hrane, ki jo zaužijemo, je odvisna od potreb, ki jih moramo zadovoljiti, telesne dejavnosti, starosti in spola. Večina hrane, ki jo zaužijemo vsakodnevno, nas premami s sladkim ali slanim okusom, visokim deležem maščob in dodatkov. Toda takšna hrana nam ne zagotavlja skoraj nobene hranilne vrednosti. Povzroči pa lahko neravnovesje med energijo, ki jo dobimo, in energijo, ki jo potrebujemo, in tako povzroči prehranjenost. Pomanjkanje hranilnih snovi, kot so vitamini in minerali, pa povzroča vrsto zdravstvenih težav in motenj.
Vpliv debelosti na zdravje
Na debelost vplivajo dedni dejavniki, življenjski slog in socialni pogoji življenja. Sodoben način življenja žal pomeni vsakodnevno izpostavljanje stresu, neustrezno prehrano, manj gibanja in pasivnost. Vse to so vzroki, ki vodijo v čezmerno težo in debelost. Debelost predstavlja tveganje za razvoj srčno- žilnih bolezni, kot so srčna kap, ateroskleroza in arterijska hipertenzija. Možganska kap, sladkorna bolezen tipa II, osteoartritis, depresija, motnje funkcij reproduktivnega sistema in tudi nekatere vrste raka so posledica čezmerne telesne teže.
Kaj nam povedo raziskave?
Pravilna prehrana in redna vadba sta glavni ukrepi za preprečevanje čezmerne telesne teže. Raznovrstna in energijsko uravnotežena živila pozitivno vplivajo na rast in razvoj organizma in preprečujejo nastanek bolezni. Ocenjuje se, da je 20,6 odstotka žensk in 20,2 odstotka moških, debelih. Študije pri otrocih so pokazale, da kar 64 odstokov otrok zaužije obrok hitre hrane vsaj enkrat na teden, medtem ko 10 odstokov otrok nikoli ne je sadja. Okoli 34 odstokov otrok je danes fizično neaktivno in preživi več kot štiri ure pred televizijo ali računalnikom. Približno 14 odstokov otrok je prehranjenih, 4,5 odstotka otrok pa ima čezmerno telesno težo. Ti podatki so zelo skrb vzbujajoči in predstavljajo alarm za nujne spremembe.
Spremembe na ravni družbe
Debelost je težko zdraviti, zato je njeno preprečevanje še toliko pomembnejše, začeti pa je treba že v zgodnjem otroštvu. Okusi hrane, s katerimi se srečamo v zgodnjem otroštvu, nas namreč privlačijo tudi kasneje v življenju in se jim zato težje odrečemo. Zato je izjemno pomembno, da se že od začetka srečujemo predvsem z zmerno sladko, slano in mastno hrano.
Med ukrepe za zagotavljanje zdrave prehrane pri otrocih in mladostnikih sodi tudi zmanjševanje pritiska trženja visoko mastne, sladke in slane hrane otrokom ter zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje tam, kjer otroci živijo, delajo in se igrajo. Večina hrane, ki se trži otrokom, vsebuje prekomerno količino maščob, tudi nasičenih, sladkorja in soli, v njej pa je premalo nujno potrebnih mineralov, vitaminov in drugih sestavin, pomembnih za zdravje. (Vir: NIJZ)
