Tako opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko, ki je v okviru programa VešKajPiješ leta 2023 izvedel raziskavo, ki je pokazala, da kar približno polovica odraslih Slovencev ne ve, da pitje alkohola (vseh vrst) povečuje tveganje za rakava obolenja.
Alkohol je bil leta 1987 uvrščen med rakotvorne snovi. V telesu se razgradi v drugo rakotvorno snov, acetaldehid, ki tveganje za nastanek raka povzroča preko poškodb celic, podobno kot pri kajenju. Vzročno je dokazano povezan s sedmimi vrstami raka, med njimi tudi z rakom debelega črevesa in danke, raka ustne votline in žrela, grla, požiralnika in jeter, pri ženskah pa tudi raka dojke.
Inštitut za nutricionistiko
Tveganje se povečuje s količino zaužitega alkohola, pri nekaterih rakih pa je to tveganje povečano že ob uživanju manjših količin alkohola – manj kot ena pijača na dan. Zato o varni meji pitja alkoholnih pijač ne moremo govoriti.
Zaščitni učinki v preteklosti precenjeni
Na inštitutu, kjer opozarjajo o škodljivih učinkih alkohola, so razbili mit, da deciliter vina na dan koristi zdravju. Poudarjajo, da so novejše, metodološko ustreznejše raziskave pokazale, da so bili morebitni zaščitni učinki alkoholnih pijač v preteklosti precenjeni. Alkoholne pijače negativno vplivajo na breme srčno – žilnih bolezni po vsem svetu. Alkohol kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem, zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno maso ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve.
Ne glede na zaužito količino, alkohol po zaužitju vstopi v krvni obtok in ga prenese po telesu ter vpliva na delovanje vseh organov, zlasti osrednjega živčevja. V telesu moti komunikacijske poti v možganih in moti njihovo delovanje. Spremeni se lahko posameznikovo čustvovanje, mišljenje in vedenje, upočasnijo telesne reakcije ter zmanjša sposobnost jasnega razmišljanja, usklajenega gibanja in spominjanja. Dolgotrajno pitje alkohola neugodno vpliva na delovanje vseh sistemov človeškega telesa. Od kje torej mit, da kozarček rdečega na dan lahko zdravju koristi?
Če en gram sladkorja predstavlja energijsko vrednost v višini štiri kilokalorij (17 kJ), jo alkohol vsebuje skoraj dvakrat toliko – sedem kilokalorij (29 kJ). V decilitru vina je tako približno 100 kilokalorij! Kljub temu boste podatek o energijski vrednosti na etiketah alkoholnih pijač večinoma iskali zaman, saj njegovo navajanje zakonodajno ni obvezno. Z namenom informiranja potrošnikov smo podatek o energijski vrednosti alkoholnih pijač vključili v mobilno aplikacijo VešKajJeš. S skeniranjem črtne kode lahko v mobilni aplikaciji preverite energijsko vrednost izdelka in vsebnost volumskega odstotka alkohola v izbrani količini pijače.
Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko, vodja programa VešKajPiješ
Znanost o resveratrolu
Kot navajajo na inštitutu, je prej omenjeni mit povezan s posameznimi spojinami rdečega vina, predvsem resveratrola. Resveratrol je polifenolni antioksidant, ki ga vsebujejo različne jedi in pijače, denimo arašidi, soja, rdeče grozdje in posledično tudi rdeče vino. Raziskovati so ga pričeli, ker so med francoskimi prebivalci kljub visokemu vnosu maščob zaznali nepričakovano nizko pojavnost srčno – žilnih bolezni. Vendar je to mogoče razlagati tudi z drugimi prehranskimi dejavniki, denimo z večjimi količinami zaužite zelenjave, prehranskih vlaknin, rednim uživanjem oljčnega olja …
Rezultati in vitro raziskav (raziskave na celičnih organizmih), ki so proučevale vpliv resveratorola na dejavnike tveganja za aterosklerozo, so bili sicer spodbudni, vendar pa so raziskave z glodalci pokazale le skromne izboljšave, prav tako ugodni vplivi niso bili potrjeni z ustreznimi kontrolnimi raziskavami z ljudmi. Poleg tega so bili odmerki resveratrola v raziskavah bistveno višji od količin, kot jih najdemo v vinu.
Trenutno je prav zaradi odsotnosti verodostojnih znanstvenih dokazov na vseh pijačah in živilih prepovedno navajati trditve, ki bi namigovale na ugodne vplive resveratrola na zdravje.
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko
