Raka pljuč si po besedah onkologinje Urške Janžič, dr. med., s Klinike Golnik, ne prikadiš v enem letu. S specialistko internistične onkologije smo se pogovarjali o tem, zakaj ga je pomembno čim prej prepoznati, kako poteka pot bolnika do postavitve diagnoze, v pogovoru nam je razkrila še, kako prepoznati kašelj, ki lahko kaže na raka pljuč in naštela preiskave, ki jih je treba opraviti za potrditev diagnoze.
Rak pljuč je po levi in desni prehitel raka dojk in prostate
Jeseni objavljeni podatki iz registra raka Republike Slovenije za leto 2019 razkrivajo, da je po pojavnosti novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu, rak pljuč najpogostejši med solidnimi raki – pred njim so le nemelanomski raki kože, ki pa so manj nevarni. Za rakom pljuč obolevajo predvsem kadilci in nekdanji kadilci – takih je 80 odstotkov, približno 20 odstotkov pa je nekadilcev oziroma pasivnih kadilcev.
Kakšen kašelj je »sumljiv«?
Kot pravi sogovornica, je najpogostejši simptom raka pljuč kašelj. Vendar so ljudje, ki kadijo, vajeni kašlja, prav tako je kašelj značilen za respiratorne okužbe. Kako torej prepoznati tistega, ki lahko kaže na raka pljuč?
“Če gre za kadilce, se kašelj običajno spremeni, postane drugačen: suh, dražeč, se ne ustavi, lahko človeka utrudi. V izločku je lahko prisotna kri, pridruženi sta lahko tudi težka sapa (se zadiha pri opravilih) in bolečina v prsnem košu,” predstavi najbolj tipične simptome Urška Janžič.
Ko bolezen napreduje, se kašlju pridružita še utrujenost in hujšanje, še več – pojavijo se lahko tudi oteženo dihanje, ponavljajoče pljučnice in bolečine v porebrnici (mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj).
Kaj pa pri nekadilcih?
“Pri osebah, ki ne kadijo, je smiselno, da gredo k zdravniku zaradi vsakega dalj časa trajajočega kašlja, ki se ne umirja. Kašelj zaradi respiratornih okužb praviloma izzveni, v kolikor se to ne zgodi, je dobro poiskati vzrok za vztrajajoči kašelj, ne glede na to, ali gre raka ali kakšno drugo pljučno bolezen,” svetuje onkologinja.
Do diagnoze
V primeru pojava simptomov sogovornica ponovno pozove, da se ne odlaša s pregledom pri zdravniku, saj je zdravljenje uspešnejše in možnosti za preživetje so večje, če se raka pljuč odkrije v zgodnejših fazah bolezni. “Najbolje je, da izbrani zdravnik v primeru za raka pljuč tipičnih simptomov osebo napoti na rentgensko slikanje pljuč,” pravi.
Če rentgenska slika pokaže utemeljeni sum na raka pljuč, je treba takega bolnika skupaj z rentgensko sliko oziroma izvidom radiologa, napotiti v eno od štirih ambulant za diagnostika raka pljuč z nujno napotnico, kjer so obravnavani v dveh tednih.
Ambulante za diagnostiko raka pljuč:
- Tumorska ambulanta Klinike Golnik
- UKC Ljubljana, KO za pljučne bolezni in alergije
- Bolnišnica Topolšica
- UKC Maribor, Oddelek za pljučne bolezni
Postavitev diagnoze
Za potrditev diagnoze in določanje razširjenosti bolezni se poleg rentgenskega slikanja pljuč (RTG), opravita še računalniška tomografija (CT) in pozitronska emisijska tomografija (PET CT). Za opredelitev značilnosti rakavih celic pa se opravita še biopsija z odvzemom vzorca (punkcija, bronhoskopija), ki pokažeta za kakšno vrsto raka pljuč gre.
“V grobem se rak pljuč deli na nedrobnocelični (približno 80 odstotkov bolnikov) in drobnocelični (približno 20 odstotkov bolnikov). Pri slednjem gre za bolj agresivno obliko bolezni, ki se v več kot 85 odstotkih odkrije v razsejani obliki bolezni). Opredelitev lastnosti tumorskih celic in iskanje mutacij je pri razsejani (metastatski) obliki bolezni zelo pomembno, saj vpliva na izbiro zdravljenja: zdravi se lahko s tarčnimi zdravili ali imunoterapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk. Tip bolezni, kjer je prepoznana tarčna mutacija, je precej redek (približno 15 odstotkov oseb z nedrobnoceličnim rakom) in se pogosteje pojavlja med nekadilci,” še razloži Urška Janžič.
