Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Dobra četrtina odraslih prebivalcev po navedbah NIJZ pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. Kot najpogostejši vzrok za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, težave v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost.
Delovno mesto ima tudi negativen vpliv
Če zaposleni doživljajo pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, če imajo podporo sodelavcev in če so lahko pri delu ustvarjalni, je delovno mesto ključen dejavnik za ohranjanje dobrega duševnega zdravja. To pomeni, da se občutek, da so njihovi napori cenjeni in da se jih spodbuja k ustvarjalnosti, pozitivno odraža na njihovem počutju in produktivnosti.
Vendar pa lahko delovno mesto tudi negativno vpliva na posameznikovo počutje, predvsem če ne morejo vplivati na delovno obremenitev in če niso vključeni v proces sprejemanja odločitev. Slabi delovni pogoji, negotova zaposlitev, nasprotujoče si zahteve, konfliktnost vlog na delovnem mestu, slabi odnosi med zaposlenimi in pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih so dejavniki, ki lahko povzročijo stres, nezadovoljstvo in celo razvoj duševnih težav.
Kdaj in kako pristopiti?
Kljub temu, da se tega vedno ne zavedamo, smo lahko svojim sodelavcem v veliko pomoč, ko se znajdejo v duševni stiski. Prvi korak pri tem je, da spremembe pri sodelavcu opazimo in prepoznamo znake slabega duševnega počutja. Pomembno je, da ima posameznik možnost, da se o težavah, ne glede na to, ali so te zasebne ali službene, lahko pogovori, kar pripomore k njihovemu hitrejšemu razreševanju. Če opazite, da se je vaš sodelavec v zadnjem času spremenil, da je pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča ali jih dokonča s težavo, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da se izogiba delovnim nalogam in druženju s sodelavci, potem je smiselno, da pristopite k njemu in mu poveste, da ste pri njem opazili spremembo in izrazite skrb za njegovo počutje.
Opozorilni znaki slabega duševnega počutja na delovnem mestu so zelo raznoliki. Nekaj pogostejših, ki so lahko v pomoč pri prepoznavanju:
- vedenje,
- nedokončane delovne naloge in obveznosti,
- nepredvidljivo ali celo nenavadno vedenje,
- pretirano čustveno odzivanje, cinizem,
- pogoste pritožbe o pomanjkanju podpore s strani vodstva,
- pritožbe na račun neenakosti v obravnavi sodelavcev,
- pritožbe o pretiranih obremenitvah na delovnem mestu,
- občutek odmaknjenosti, pomanjkanje stikov s sodelavci,
- zmanjšano sodelovanje v skupinskih delovnih aktivnostih,
- povečana raba kofeina, alkohola, cigaret in/ali pomirjeval,
- nezmožnost ohranjanja pozornosti,
- neodločnost,
- težave s spominom,
- izguba zaupanja v sodelavce,
- nenačrtovane, pogoste odsotnosti,
- nesoglasja s člani delovne skupine/ nadrejenimi,
- povečanje napak v delovnem procesu, pogoste nezgode in poškodbe na delovnem mestu, povečano število pritožb ob delu s strankami.
Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, katerega cilj je krepitev duševnega zdravja in preprečevanje duševnih stisk ter celostna obravnava duševnih težav, povezovanje obstoječih in vzpostavljanje novih služb in struktur za vzpostavitev dobrega podpornega okolja na vseh področjih varovanja duševnega zdravja v Sloveniji. Zbrana znanja in veščine služijo in so uporabna na področju javnega zdravja. Spletna stran Za duševno zdravje je bogat vir informacij o duševnem zdravju.
Kam po pomoč?
Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:
