Pod okriljem Ameriške fundacije za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention) danes, 23. novembra, po svetu potekajo številne aktivnosti kot izraz podpore, sočutja in solidarnosti do vseh, ki so doživeli zelo hudo izkušnjo izgube bližnjega zaradi samomora (International Survivors of Suicide Loss Day ali krajše Survivor Day).
Tudi v Sloveniji, s skupno obeležitvijo mednarodnega dne, že osmič zapored (od leta 2017) pozivamo k solidarnosti.
Neopisljive bolečine svojcev, ki so preživeli smrt bližnjega zaradi samomora
Čeprav je dan namenjen solidarnosti, podpori in sočutju, ne moremo mimo neopisljivih bolečin, ki jih občutijo svojci, ki so preživeli samomor bližnjega.
“Zaradi očetovega samomora se je moja mama zlomila. Zbolela je za depresijo in za več mesecev je morala v bolnišnico. Prvih nekaj tednov sem bil doma čisto sam, prepuščen sam sebi. Kasneje je vsaj ob koncu tedna mama prihajala domov. Spomnim se, da sem jaz ves čas skrbel zanjo. Vse sem bil pripravljen narediti. Mislim, da sem takrat postal starš svoji materi.”
Samo (iz knjižice Zakaj tako boli? – Ko zaradi samomora izgubimo bližnjega)
Soočanje s samomorom bližnjega in žalovanje po tako hudi izkušnji je pogosto lahko dolgotrajnejše in težje.
Zato je cilj letošnjega gesla “Sočutna povezanost, nadaljevanje ozaveščanja o tem, kako pomemben je obrat od kulture molka, izolacije, stigme k razumevanju, sočutju, odprtosti in povezanosti. Številne mednarodne in domače raziskave ter klinične izkušnje so kot najpomembnejši dejavnik pri uspešnem okrevanju razkrile prav vire podpore in pomoči okolja oziroma sočutno povezanost: ali bodo bližnji znali in zmogli poiskati (in dobiti) pomoč in podporo pri žalovanju ali pa lahko ostajajo v molku in neizjokani žalosti, ki bo obremenjevala njihovo življenje.
Vabimo vas, da prižgete svečko na svojem oknu v soboto, 23. novembra 2024, ob 20. uri. Pokažimo sočutje in podprimo žalujoče po izgubi zaradi samomora.
Visoka in hladna statistika:
- V letu 2023 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, od tega je bilo 295 moških in 63 žensk. Brez svojcev je tako ostalo več kot 1.700 partnerjev, otrok, staršev in drugih svojcev.
- V letu 2023 so bili najbolj ogroženi starejši od 75 let.
- Zaradi samomora na svetovni ravni vsako leto umre več kot 700.000 ljudi.
- Izguba vsakega človeka tako ali drugače prizadene vsaj pet bližnjih. To je 3,5 milijona ljudi, ki jih vsako leto prizadene tako huda in travmatična izkušnja.
Kam po pomoč ali kako lahko pomagate:
- Žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic, nekaterih organizacijah in literaturi.
- Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka. Kadar je stiska zelo huda in/ali osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na nujne številke: dežurni zdravnik, dežurna ambulanta najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalna služba (112) ali urgentna psihiatrična ambulanta v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
- Za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen, TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) ali spletne strani https://zivziv.si, Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net, Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate (031 704 707 ali osebno na Tržaški 132 v Ljubljani vsak delovni dan med 8. in 20. uro.). Seznam vseh organizacij je objavljen na strani NIJZ (povezava).
Nekatera gradiva in knjige, ki lahko pomagajo in podprejo na poti okrevanja:
- Konec molka: Kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo (2017). Knjiga avtoric Violete Irgl in Jane Debeljak je zakladnica znanj iz terapevtske prakse, prepletena z osebnimi zgodbami. Namenjena je žalujočim, ki so doživeli travmatično izkušnjo izgube, tistim, ki bi radi pomagali nekomu v stiski, in strokovnjakom.
- Zakaj tako boli? – Ko zaradi samomora izgubimo najbližje (2018). Knjižica psihoterapevtke Violete Irgl prek resničnih zgodb opisuje, kako pristopiti k žalujočemu in kako poskrbeti tudi zase.
- Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji (2020). Dodatek knjižici Zakaj tako boli? Zajema številne praktične nasvete, kako ravnati v različnih situacijah.
- Ko izgubiš … zgodba o prebolevanju samomora v družini (2018): Osebna izpoved avtorice Anje Klančar, ki je zaradi samomora izgubila oba starša, nudi oporo žalujočim in daje navdih vsem, ki trpijo zaradi hudih izgub.
Več informacij:
- Bogdan Dobnik, Ozara Slovenija: [email protected], 031 331 877, http://www.ozara.org
- Violeta Irgl, Inštitut Rahločutnost: [email protected], 041 370 004, http://www.rahlocutnost.si
- Andreja Verovšek, Med.Over.Net: [email protected], 040 464 340, https://zavod.over.net
