Na fotografiji od leve: Dušan Baraga, dr. med., spec. družinske medicine in KVČB bolnik, ZD Cerknica, Mojca Lorenčič, novinarka časopisne družbe Dnevnik in ledvična bolnica, dr. Milena Blaž Kovač, dr. med., spec. druž. med., ZD Šiška in predsednica Združenja za klinično prehrano in doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., spec. anestez. iz Onkološkega inštituta LJ in podpredsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano (foto: Miran Juršič)
”Ključni problem so nelagodni občutki, ko govorimo o podhranjenosti, saj ima ta v razvitem svetu drugačno konotacijo kot v nerazvitih predelih sveta. A definicija podhranjenosti je enaka povsod po svetu: o podhranjenosti govorimo, ko bolnik nima primerne količine energije ali posameznih mikro ali makro hranil glede na svojo telesno sestavo, starost, telesno pripravljenost in bolezensko stanje,”
je na novinarski konferenci Slovenskega združenja za klinično prehrano povedala doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek iz Onkološkega inštituta Ljubljana in podpredsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano.
Podhranjeni so predvsem bolniki z rakom in starostniki
Številni primeri podhranjenih bolnikov, s katerimi se srečuje med delom na oddelku za klinično prehrano Onkološkega inštituta, potrjujejo, da podhranjenost načenja vse telesne sisteme, na čelu s kondicijo in imunskim sistemom, povzroča pa tudi čustvene in kognitivne težave. A v bolnišnicah vidijo le vrh ledene gore, saj bolniki prihajajo podhranjeni iz okolja, kjer živijo, in se po zaključenem zdravljenju v to okolje tudi vračajo.
”Zato je ključno vzpostaviti sistem klinične prehrane v celotnem zdravstvenem sistemu in predvsem na ravni primarnega zdravstva, v sodelovanju s pristojnimi za javno zdravje. Tako bomo v bolnišnice dobivali manj podhranjenih bolnikov s kroničnimi boleznimi in bomo lahko ta bolezenska stanja bolj učinkovito obravnavali,”
poudarja doc. dr. Rotovnik Kozjek. Izstopajo predvsem bolniki z rakom, pri katerih uspešna obravnava podhranjenosti zelo vpliva na uspeh zdravljenja. Ena prvih žrtev podhranjenosti je imunski sistem.
”Imamo vse boljša zdravila za rakava obolenja, a najprej moramo s pomočjo prehrane okrepiti imunsko stanje, da lahko ta zdravila pošljemo v boj,”
je razložila doc. dr. Rotovnik Kozjek.
Druga pogosto podhranjena skupina so starostniki – ti v starosti plačujejo posledice napak, ki so jih svojemu zdravju povzročali vse življenje. Značilnost družbe, kjer so na pohodu diete in nekontrolirana uporaba različnih prehranskih dopolnil, so ljudje, ki so v starosti bolj krhki, kot bi lahko bili. Rešitev je v individualnem pristopu in celostni strokovni obravnavi posameznika.
Debelost je kronična neozdravljiva bolezen
Družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Šiška dr. Milena Blaž Kovač je izpostavila pomen prepoznavanja prehranske ogroženosti v prvi fazi, ko so potrebni ukrepi prehranske obravnave še enostavni in učinkoviti:
”V ambulanti družinske medicine se srečujemo s populacijo, ki se trudi živeti po priporočilih zdrave prehrane. Povedo, da jedo veliko sadja in zelenjave, meso pa samo dva ali trikrat na teden. A ko nekdo zboli ali se postara, ta priporočila ne veljajo več. Pogosto pridejo v ambulanto kronični bolniki pred zahtevnimi operacijami in vprašajo, kaj naj jedo, saj ne vedo, kaj z dolgega seznama prehranskih dopolnil bi izbrali. Takrat se sprašujem, ali imam dovolj znanja, da jim odgovorim, in dovolj časa za to. Zato si želim podobne podpore, kot je na sekundarnem nivoju, da bi bolnika lahko usmerila k prehranskemu strokovnjaku.”
Dr. Milena Blaž Kovač opozarja tudi na napačno razumevanje debelosti, ki je kronična in neozdravljiva bolezen, s katero se je treba sprijazniti in jo ustrezno obravnavati. Predvsem poudarja individualno in celostno obravnavo debelosti in kasnejšo podporo.
”Bolnika moramo usmeriti v spremembo življenjskih vzorcev in ne k hujšanju, pomagati mu moramo do normalizacije telesne sestave, torej da izgubi čim več maščobnega tkiva in čim manj mišične mase. Proces reguliranja telesne mase posameznika je zahteven. S tem bi se res morali ukvarjati samo visoko usposobljeni prehranski strokovnjaki. Pri nas jih ni veliko, čeravno se hitro lahko dobi vtis, da tovrstnih strokovnjakov pri nas kar mrgoli. Resnica je žal precej drugačna,”
opozarja pred kvazi strokovnjaki in čudežnimi dietami dr. Blaž Kovač, sicer tudi predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano.
Ne definirajo nas kilogrami, ampak sestava našega telesa!
Zdravniki pogosto pri enem bolniku srečajo na prvi pogled nezdružljivi težavi: debelost in podhranjenost.
”Težava v Sloveniji so dogme o debelosti, ki jo gledamo samo skozi indeks telesne mase (ITM). Ne definirajo nas kilogrami, ampak sestava našega telesa! Pogled skozi prizmo kilogramov in ITM je lahko huda težava pri bolnih ljudeh ali pa ko zdravnik športniku z indeksom telesne mase 30 naroči, naj shujša. V ambulanti mora vsak zdravnik vedeti, do kod seže njegovo znanje in kje so strokovnjaki, ki lahko to znanje nadgradijo,”
poudarja doc. dr. Rotovnik Kozjek vlogo primarnega zdravstva. Družinski zdravnik mora poznati pomen pravilne prehrane bolnikov in svoje bolnike zavarovati pred agresivnimi marketinškimi pristopi, ki denimo rakavim bolnikom prodajajo ”čudežne” pripravke, predebelim ljudem pa razne modne diete.
Vsak bolnik mora biti dobro poučen o prehrani
Običajno se hujšanja razveselimo, a ko izgubljamo težo, čeprav se nismo zavestno odločili za hujšanje, je nujen pregled pri zdravniku, saj je lahko razlog bolezen. Ko bolnik shujša, namreč izgubi predvsem mišično maso, zato se težje bori z boleznijo. Dobro hranjeni kronični bolniki pa bolezni lažje prenašajo. Svojo izkušnjo z vplivom prehrane na potek bolezni je predstavila Mojca Lorenčič, ledvična bolnica, sicer novinarka časopisne družbe Dnevnik.
”Ustrezna prehrana je sestavni del zdravljenja ledvične bolezni, zato mora biti vsak bolnik zelo dobro poučen o prehrani, ki mu ustreza. Ledvični bolniki moramo omejevati predvsem vnos tekočin, fosfatov, soli in kalija. Ob diagnozi sem pred 16-imi leti dobila kup papirjev z vsemi navodili in seznami prepovedanih živil . A to je za bolnika zelo zahtevno in ni dovolj, potrebuje namreč konstantno prehransko obravnavo in izobraževanje. V zadnjem času temu zaradi velike nevarnosti podhranjenosti več pozornosti posvečajo v dializnih centrih. Tam bi morali prvi zaznati poslabšanje prehranskega stanja, žal pa noben dializni center v Sloveniji nima na voljo kliničnega dietetika,”
je opozorila Mojca Lorenčič.
Za dostop do kliničnega dietetika si prizadevajo tudi v društvu bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB).
”Vnetje, ki poteka ob zagonu bolezni, je velik potrošnik energije in beljakovin, podobno, kot če bi stalno tekel maraton. Če izgube energije in beljakovin ne nadomestiš, izgubiš mišično maso. Bolniki se običajno tudi premalo gibljejo, kar vpliva na delovanje imunskega sistema. Do teh spoznanj smo prišli v zadnjih letih, zato se v društvu zdaj že tretje leto posvečamo predvsem pomenu prehrane. Pripravljamo številna predavanja in delavnice, na katerih bolnikom posredujemo znanje o bolezni in prehrani,”
je pojasnil Dušan Baraga, bolnik s kronično vnetno črevesno boleznijo, hkrati pa tudi družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Cerknica. Bolniki s KVČB se zavedajo, da lahko svojo bolezen uravnavajo s pravilno prehrano, a paziti morajo, da z ustrezno prehrano v telo vnesejo dovolj pravih kalorij in beljakovin. Poleg tega potrebujejo tudi nasvet strokovnjaka, s čim nadomestiti živila, ki jih morajo opustiti, ker povzročijo zagon bolezni. Dragocena pa je tudi motivacija za gibanje, ki okrepi organizem in ga pripravi za boj v novem zagonu bolezni.
Foto: Miran Juršič
