Vsi smo v trgovini že opazili vrečke ali plastične posode s solato, ki je že sesekljana, včasih celo že oprana. Vsebino je treba pred nakupom vzeti pod drobnogled. Četudi je rok uporabnosti še daleč v prihodnosti, takšna zelenjava mnogokrat ni več sveža. Pa tudi če je še sveža, se poraja vprašanje, kako bogata s hranili je po večdnevnem ležanju v plastični embalaži.
Kakšen je postopek pakiranja?
To temo so natančno preučili novinarji portala Zentrum der Gesundheit, ki razlagajo, da solato v tovornjakih s hladilniki prepeljejo v predelovalne obrate, kjer preverijo kakovost.
V predelovalnici se sestavine večkrat temeljito operejo s hladno vodo. Ta postopek pranja je ključnega pomena za varnost hrane in včasih vključuje uporabo razkužil, ki so primerna za živila, kot je klor, s čimer zmanjšajo kontaminacijo z mikrobi. Po pranju sestavine osušijo in sesekljajo z avtomatskimi rezalnimi stroji ali ročno.
Nato se različne sestavine solate zmešajo in na koncu zapakirajo v vrečke ali posode. Nekateri proizvajalci spremenijo sestavo zraka v vrečki, da podaljšajo rok uporabnosti. V embalaži se zmanjša vsebnost kisika, poveča pa se vsebnost ogljikovega dioksida ali dušika. To zavira rast od kisika odvisnih mikroorganizmov. V nekaterih primerih lahko pripravljene solate obdelamo s konzervansi ali protimikrobnimi sredstvi, da podaljšamo njihov rok uporabnosti in zmanjšamo tveganje mikrobne kontaminacije.
Če je izdelek od transporta do trgovine in nato do doma ves čas v hladilniku, naj bi bila solata užitna približno sedem dni.
Salmonela obožuje rastlinski sok
Surovo sadje in zelenjavo je treba dobro umiti, saj se na njihovi površini nabirajo bakterije. Večina jih je zdravju neškodljivih, nekatere, kot so salmonela, E. coli, listerija in Bacillus cereus, pa lahko povzročijo zdravstvene težave.
Že pripravljene solate so idealno gojišče za širjenje bakterij. Mikrobiologinja dr. Primrose Freestone z Univerze v Leicestru in njena ekipa so namreč dokazali, da je rastlinski sok, ki se sprosti pri rezanju, glavni krivec za razmnoževanje bakterij – še zlasti salmonele.
Raziskave so še pokazale, da so patogeni rasli več kot tisočkrat hitreje, če so jim dali sokove iz listov solate, tudi če je bila vrečka solate ohlajena. Študija je tudi pokazala, da se virulenca bakterij poveča ob stiku z rastlinskim sokom. Virulentnost je sposobnost patogena, da povzroča okužbe.
Solatni sok spodbuja tudi nastanek biofilmov na listih solate, ki ga je z vodo skorajda nemogoče sprati. S to besedo označujemo bakterijski ovoj, vsem znani biofilm so na primer zobne obloge. “Ti sokovi so tako prispevali k temu, da se je salmonela tako močno oprijela listov solate in vrečke, da je niti močno pranje ni moglo odstraniti,” pravi Freestone.
Pranje in sekljanje solate ter dolgo skladiščenje lahko povzročijo izgubo mikrohranil. To še posebej velja za vitamine, ki so topni v vodi in občutljivi na kisik, kot so: Vitamin C in različni vitamini skupine B.
Kako pogosto se v pripravljenih solatah znajdejo bakterije?
Pripravljene solate v plastični embalaži so eden najpogostejših povzročiteljev okužb s hrano, piše Zentrum der Gesundheit. Nemška potrošniška organizacija Stiftung Warentest je v študiji leta 2013 ugotovila, da je skoraj polovica testiranih solat v vrečkah vsebovala preveč klic. Tudi triletna študija inštituta Max Rubner iz Karlsruheja, ki je bila objavljena leta 2018 in v kateri so analizirali 116 že pripravljenih mešanih solat, je potrdila omenjeno ugotovitev. 42 odstotkov že pripravljenih solat je preseglo mejno vrednost skupnega števila bakterij, ki jo je opredelilo Nemško združenje za higieno in mikrobiologijo. Poleg tega je imelo 16 odstotkov solat v vrečkah povečano raven bakterije Bacillus cereus, ki lahko povzroči težave s prebavili, 22 odstotkov pa povečano stopnjo plesni.
Leta 2018 so raziskovalci z inštituta Julius Kühn na že pripravljenih solatah odkrili celo bakterije, odporne na antibiotike (zlasti E. coli). Nekateri mikrobi so bili večkratno odporni, kar pomeni, da so bili brez učinka različni antibiotiki.
V zadnjih letih so poročali o več izbruhih bolezni, povezanih s pakiranimi solatami.
- V že pripravljenih solatah v šolah po ZDA so zaznali E. coli, ki proizvaja toksin Shiga (STEC). Okužbe s tem toksinom pogosto povzročijo hude bolečine v trebuhu in krvavo drisko. V omenjenem izbruhu sta umrli dve osebi.
- 21 primerov okužb z Yersinia enterocolitica na Norveškem: Jersinija lahko povzroči bolezni prebavil in povzroči simptome, kot so driska, bruhanje, vročina in bolečine v trebuhu. Do prenosa pogosto pride prek prašičev.
- Več okužb s Ciklosporo v ZDA: Gre za parazit, ki okuži celice tankega črevesa in povzroča predvsem vodeno drisko. Prenos poteka fekalno-oralno, predvsem z okuženo vodo in hrano.
- 109 primerov okužb s Salmonella Typhimurium na Švedskem: Okužba s Salmonella Typhimurium lahko povzroči bruhanje, drisko in vročino.
Nekaj nasvetov, če se tem solatam nočete odpovedati
- Izogibajte se napihnjenim vrečkam ali embalaži z rjavkastimi ali uvelimi listi.
- Solato domov nesite v hladilni torbi, da se hladna veriga ne prekine. Hladilna temperatura naj bo 4°C ali nižja.
- Pripravljeno solato pojejte čim prej, da skrajšate čas shranjevanja. Po natisnjenem roku uporabe solate ne uživajte več.
- Solato pred uživanjem še enkrat temeljito operemo.
