Z vsrkavanjem skrbno izbranih besed staršev se otrok uči govoriti. Ko sledi stopinjam staršev, osvaja prve korake. Starši so v njegovih očeh najbolj varni in tudi najzanimivejši. Dajejo mu najpomembnejši zgled. Tudi tedaj, kadar morajo vložiti ogromno truda, da bi otroci postali taki kot oni, nadarjeni in uspešni. Koliko je treba, da jim to uspe?
Po stopinjah nadarjenih staršev
Nadarjenost je skupek lastnosti, ki otroku omogočajo doseganje nadpovprečnih rezultatov pri eni ali več dejavnostih, s katerimi se ukvarja. Da bi jo natančneje pojasnili, začnimo pri inteligenci. Inteligenc je več vrst, denimo verbalno-lingvistična, logično-matematična, vizualno-specialna, glasbeno-ritmična, telesno-kinestetična in medosebna. Če se katera izmed njih pri otroku razvije opazno močneje, pravimo, da je otrok za to področje nadarjen.
Otrok, ki uživa v branju, pisanju in besednih igrah, ima, denimo, poudarjeno verbalno-lingvistično inteligenco in s tem predispozicijo, da postane literat, novinar ali odvetnik. Tisti, ki je nadarjen na logično-matematičnem področju, lahko postane matematik, fizik ali inženir. Otrok s podedovano vizualno-specialno inteligenco pa ima precejšnje dispozicije, da postane arhitekt, kirurg in podobno.
Bo otrok v vsakem primeru razvil svoj dar in se izkazal na področju, ki mu leži? Od česa je to odvisno? Znanstveniki, ki proučujejo to področje, so prišli do zanimive ugotovitve: nadarjenost je predvsem rezultat dednosti. Starši otrok, ki postanejo glasbeniki, denimo, so se zagotovo tudi sami od nekdaj ukvarjali z glasbo, bodisi aktivno, kot glasbeniki, ali pasivno, z obiskovanjem koncertov in poslušanjem glasbe doma.
Podobno velja tudi za druge vrste inteligence. Poglejmo še en primer. Otrok, ki je podedoval telesno-kinestetično inteligenco in ki opazuje starše, kako jo razvijajo skozi ples ali športne dejavnosti, bo pokazal enako zanimanje. Spodbujen z notranjo, intrinzično motivacijo bo verjetno treniral bodisi ples bodisi šport. Če bo vložil dovolj truda, ima veliko možnosti za uspeh.
Nadarjenost je več kot le dedna poteza
Otrokovi možgani so od rojstva pa do približno 12. leta kot goba, ki vsrkava vse, tudi spodbudo, nadarjenost in sposobnost staršev – in otrok jim želi biti podoben. Zato je treba v tem času postaviti temelje za razvoj otrokovih sposobnosti in odkrivanje nadarjenosti. Slednja pa ni odvisna le od dedne zasnove. Močno nanjo vpliva tudi spodbudno okolje. Če je starši ne spodbujajo in razvijajo, se lahko razvije le delno ali se celo povsem porazgubi.
Kako ustvariti spodbudno okolje?
Svoje obveznosti razporedite tako, da vam bo ostalo dovolj energije za otroka. Obdajte ga s spodbudnimi, zanimivimi in raznovrstnimi aktivnostmi, saj mu bo tako okolje nudilo nove izzive in dvignilo merila njegove uspešnosti. Naj bere, riše, igra na glasbilo ali modelira. Peljite ga v kino, gledališče, na koncerte, razstave in druge zanimive dogodke. Raziskave kažejo, da večina nadarjenih otrok odrašča v prav tovrstnih spodbudnih okoljih.
Potrudite se, da boste otroku najboljši vzor. Z lastnim zgledom mu pokažite, kako ste z napornim delom, motivacijo in dejavno preživetim časom dosegli to, kar ste. Zastavite mu visoke cilje, vendar mu obenem nudite čustveno podporo.
Ne omejujte izražanja nekaterih njegovih lastnosti, kot so energičnost, radovednost, ustvarjalnost, introvertnost, preokupiranost ali abstraktno razmišljanje. Vse te lastnosti so del nadarjenosti.
Če želite, da bo vaš otrok uspešen, kakor ste vi, nikoli ne obupajte. Za nadarjenost namreč niso dovolj le geni, temveč tudi vaša nenehna angažiranost. Vrnimo se na začetek članka, k vprašanju: Koliko je treba, da jim to uspe? Vidite – samo toliko.
