Večina žensk v času bolniške ne razmišlja o tem, kaj jih bo čakalo, ko se bodo vrnile na delovno mesto, saj se v celoti posvečajo zdravljenju. Obvestilo osebnega zdravnika, da se bodo v kratkem morale vrniti na delovno mesto, jih največkrat privede do stiske, saj do takrat večinoma niso v stiku ne z osebnim zdravnikom in ne z delodajalcem.
Kakšne stiske doživljajo bolnice z rakom po dolgotrajni bolniški in pred vrnitvijo na delo
Bolnice ne poznajo svojih možnosti in pravic, hkrati pa se sprašujejo, ali bodo zmogle opravljati delo v enaki meri kot pred zdravljenjem. Skrbi jih, kakšen bo odnos delodajalca, ko se bodo vrnile in ali jim bo morebitna višina nadomestila za invalidnost omogočala dostojno življenje.
Nekatere bolnice so tudi zaposlene na delovnem mestu, ki ga v okviru svojega poklica zaradi omejitev, ki so nastale kot posledica bolezni in/ali zdravljenja, ne morejo več opravljati. V tem primeru so soočene še z večjimi izzivi.
O tem so bolnice z rakom dojk in rodil in strokovnjaki spregovorili na okrogli mizi Združenja Europa Donna.
Kaj potrebujejo ženske za lažjo vrnitev na delovno mesto
V želji, da bi tako ženske, kot delodajalce seznanili z možnostmi, obojim omogočili lažji prehod iz dolgotrajnega bolniškega staleža ter jih prihranili nepotreben stres, so v Europa Donni pripravili poseben projekt. Z njim bodo tudi opozorili odločevalce na pomanjkljivosti postopkov v praksi.
“Nekatere bolnice želijo takoj nazaj na delovno mesto, sploh če jim slednje ne predstavlja stresa in ostanejo z delodajalcem v tesnem stiku, druge pa se zaradi različnih dejavnikov, tudi stiske po bolezni, stranskih ali poznih učinkov zdravljenja, bojijo povratka na delovno mesto.”
Darja Molan, sodelavka na svetovalnem telefonu Združenja
Kakšne pravice imajo ženske po prebolelem raku
Obstaja kar nekaj možnosti, ki pa jih premalo poznamo. Prva je možnost postopnega vračanja na delovno mesto, možnost poklicne rehabilitacije, prilagoditve delovnega mesta in krajšega delovnega časa. S tem je povezana pravica do informativnega podatka o višini potencialnega nadomestila za invalidnost. To je še posebej pomembno, ker je nadomestilo zadnjih 10 let nizko in ne omogoča kakovostnega življenje po prebolelem raku.
Program Zgodnje poklicne rehabilitacije na URI Soča v okviru pilotnega projekta celostne rehabilitacije OREH, ki je potekal na Onkološkem inštitutu v Ljubljani je pokazal tudi, da je potrebno bolnico že v času bolniškega staleža povezati z delodajalcem. Osebni zdravniki pri tem igrajo pomembno vlogo.
“Kot osebni izbrani zdravnik si v dolgotrajnem odnosu s pacientom, poznaš pacienta, poznaš tudi, kako se odziva, kako lahko pristopiš. V postopku onkološkega zdravljenja ohranjamo stik z bolnico, ko se specifično zdravljenje počasi končuje, je pravi čas, da se začnemo pogovarjati o nadaljnjem življenju, o njenem delu in o omejitvah, ki jih bolezen povzroča. Tukaj moramo vključiti tudi delodajalca, zato bolnice prosim, da se oglasijo pri delodajalcu, da se dogovorijo, kako in kaj, preden začnemo izpolnjevati obrazce, kajti najslabša možnost je, da invalidska ocena pomeni izgubo službe.”
Prof. dr. Petek Šter, dr. med., specialistka družinske medicine
Koliko dolgotrajnih bolniških staležev imamo v Sloveniji
O problematiki dolgotrajnih bolniških staležev v zadnjih letih veliko slišimo in beremo. Številke kažejo, da je bilo približno 2.500 oseb lani v bolniškem staležu zaradi raka dojk, kar je pomenilo približno 240.000 izgubljenih delovnih dni. Na bolniški so bili večinoma ljudje v starostni skupini med 45 in 55 let.
“Dolžina trajanja bolniškega staleža je zelo različna, odvisna od zdravstvenega stanja posameznika. Govorimo o različnih boleznih, različnem zdravljenju, različnih odzivih na zdravljenje, hkrati pa tudi o različnih delovnih mestih, ob navidezno enaki diagnozi je lahko bolniški stalež zelo različen. Pomembno je, da postopoma začnemo bolj aktivno iskati možnosti vrnitve na delovno mesto, še v teku zdravljenja in rehabilitacije. V strokovnih krogih je že doseženo precej dobro soglasje, da bi moralo biti to sistemsko urejeno in bi pripravili tudi načrt za vračanje na delo, ne naslednji teden, ne naslednji mesec, ampak da obstaja načrt vračanja na delo.”
mag. Ana Vodičar, direktorica Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Posnetek okrogle mize Povratek na delo
Na okrogli mizi Združenja Europa Donna Slovenija z naslovom Povratek na delo so razpravljali o težavah žensk pri vračanju na delovno mesto po zdravljenju raka dojk in rakov rodil. Na njej so sodelovale predstojnica katedre za družinsko medicino Marija Petek Šter, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS Ana Vodičar, specialistka socialne medicine Alenka Kokalj, specialistka medicine dela, prometa in športa v URI Soča Tina Rozman in predstavnica bolnikov pri Združenju Europa Donna Slovenija Darja Molan. Vabljeni k ogledu.
