Petra Mikolič, mag. psih. iz Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ), je predstavila rezultate presečne študije iz področja duševnega zdravja, ki so jo izvedli v času epidemije covida-19. Raziskava primerja stanje duševnega zdravja Slovencev pred in med epidemijo, kako razširjeni so simptomi depresije ter anksioznih motenj ter tudi o pojavu prisotnosti pozitivnega duševnega zdravja.
Podatki niso spodbudni, vendar vsaj podajo oceno stanja, ki zahteva ukrepanje tako na nivoju državnih programov, predvsem pa z osebno odgovornostjo vsakega posameznika, da se nauči bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje in s sočutjem pomaga tudi bližnjim v svoji okolici.
Duševne motnje že stoletja bremenijo prebivalstvo. Čeprav smo v zadnjih 30 letih, uspeli zmanjšati bremena številnih kroničnih obolenj, so duševne motnje še vedno eden izmed vodilnih vzrokov globalnega bremena bolezni.
V času epidemije so se ljudje soočili s številnimi novimi problemi in izzivi. Stiske, ki so jih doživeli so se in se še odražajo predvsem na področju razpoloženja, tesnobnosti, depresije, paničnih napadov ter pri težav z nespečnostjo.
Mnogi ne vedo, kaj pomeni duševno zdravje
Duševno zdravje že dolgo ne pomeni samo odsotnost duševne motnje, temveč je neločljiv del celotnega zdravja posameznika, ko je človek zmožen razvijati svoje sposobnosti, se uspešno spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, plodno dela in prispeva v skupnost.
Povzeto po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije
Duševno zdravje lahko predstavimo z grafom, ki ga lahko vidimo na spodnji sliki. Imenujemo ga dvojni kontinuum duševnega zdravja.
Razširjenost duševnih motenj v Sloveniji
Raziskava je primerjala razširjenost simptomov duševnih motenj med letoma 2019 in 2021 ter nam dala vpogled v duševno stanje Slovencev med pandemijo.
Graf predstavlja primerjavo razširjenosti simptomov depresije v letu 2019 in 2021 in različne socialne demografske skupine sodelujočih.
Delež prebivalcev, ki so občutili simptome depresije, je bil večji leta 2021, kot pa 2019. Še posebno so bili prizadeti mlajši ljudje.
Kaj nam govorijo rezultati?
V Sloveniji smo, tako kot tudi v več drugih evropskih državah in po svetu, od začetka pandemije zaznali večjo prisotnost simptomov duševnih motenj.
Simptomi se lahko v povečanem obsegu pojavijo zgodaj po kriznem dogodku, kot na primer začetek pandemije ali zaprtje države.
Ni pa na porast težav vplivala le epidemija. Porast težav duševnega zdravja je bil zaznan že pred začetkom epidemije covid-19. Primerjave podatkov iz leta 2014 in 2019, kažejo na to, da se je razširjenost depresije povečala.
Pozitivno duševno zdravje
Pozitivno duševno zdravje opredeljujemo kot prevladujoče doživljanje prijetnih občutkov. Oseba ima pozitiven odnos do sebe, drugih in različnih dogodkov, v katerih se znajde, uspešno se spoprijema s problemi in je obenem pozitivno naravnana.
Kako je epidemija vplivala na naša življenja?
V raziskavi so merili tudi, kako je epidemija vplivala na nekatera vedenja, povezana z zdravjem. Posamezniki so poročali o spremembah na področjih družinskih ter prijateljskih odnosov, finančne varnosti, prehrane, spanja, fizične aktivnosti ter zdravstvenega stanja. V postopku so pridobili informacije, ali so posamezniki v tem obdobju doživeli nasilje in če imajo diagnosticirano duševno motnjo ali kronično bolezen.
Velik pomen pri duševnem zdravju imata odpornost na stresne dogodke in zdravstvena pismenost.
Oseba z odpornostjo na stresne dogodke nima večjih težav pri spopadanju z nekim stresnim dogodkom in ne potrebuje veliko časa da si opomore od tega dogodka.
Zdravstvena pismenost na področju korona virusa pa se nanaša na to, da oseba razume informacije v zvezi s korona virusom, jih zna poiskati ter zna oceniti ali so neke informacije v medijih zanesljive.
Duševno zdravje raziskovancev se je nagibalo v eno od dveh smeri:
a. Cvetoče duševno zdravje
Cvetoče duševno zdravje je bilo bolj pogosto pri osebah, ki so poročale o izboljšanjih družinskih odnosih in finančni varnosti. Pandemija pri teh osebah ni bistveno spremenila stikov s prijatelji, fizične aktivnosti, spanja in prehrane. Niso doživljali nasilja ter v preteklosti niso imeli duševne motnje. Zdi se, da so bolj odporni na stresne dogodke in zdravstveni pismeni.
b. Veneče duševno zdravje
Osebe, ki doživljajo veneče zdravje, so poročale o poslabšanju družinskih odnosih, prehrane in nasploh zdravstvenega stanja. Bolj pogosto se je to dogajalo pri osebah, ki so v preteklosti doživljale nasilje in se spopadale s kakšno od duševnih motenj. Ti ljudje so manj odporni na stresne dogodke ter manj zdravstveno pismeni.
Dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje
Obstajajo številni dejavniki, ki so vplivali in vplivajo na naše duševno zdravje in jim morda ne pripisujemo velike vloge:
- pomen družinske odpornosti v času, ko so bili naši stiki omejeni na eno gospodinjstvo,
- pomen prehrane in z njo povezane prehranske negotovosti,
- pomen dobre odpornosti na stresne dogodke in zdravstvene pismenosti, povezane z informacijami in priporočili o pandemiji covid -19.
Povzetek
- Pokazalo se je, da je epidemija bolezni covid-19 doprinesla k duševnim stiskam prebivalstva.
- To je javno zdravstveni problem, saj so duševne motnje veliko breme za posameznike, njihove bližnje in celo za družbo.
- Pomembno je, da upoštevamo več različnih pristopov pri obravnavi te problematike, saj je ključno, da začnemo krepiti pozitivno duševno zdravje in ukrepamo na področju preprečevanja duševnih motenj.
Bi želeli bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje?
Članek je del projekta Mesec Duševnega zdravja – Festival dobrega počutja. Več podobnih informativnih in nasvetnih vsebin lahko najdete na tej povezavi.
Če vi ali vaš bližnji doživlja duševno stisko, so vam na voljo različne oblike pomoči:
Forumi
Duševne stiske:
– Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje
– Duševno zdravje
– Izgorelost
– Mejna in narcistična osebnostna motnja – za svojce
– Motnje hranjenja
– Psihiater odgovarja
– Psihoterapija
– Zasvojenost in pomoč
– Žalovanje in slovo
Stiske v odnosih:
– Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi
– Vrnitev k sebi
– Za ženske v stiski
Organizacije in programi
Ozara Slovenija, Šent, Društvo MUZA, NACOA Slovenija, Programi: MIRA, OMRA, eSOS – spletna prepoznava socialnih stisk
Prva psihološka pomoč
Kako pomagate v primeru …:
– samomorilne ogroženosti (pdf)
– depresije (pdf)
– paničnega napada (pdf)
– čezmernega pitja alkohola (pdf)
– Test psihološke odpornosti
– 4 nasveti za izgradnjo psihološke odpornosti
Več informacij o strokovni konferenci OMRA
Izvajalci in izvajalke programa OMRA so letos, skupaj z gosti obeležili 10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja, s konferenco »Stiske današnjega časa: od strahu k pogumu«. S konferenco so naslovili aktualne izzive na področju skrbi za dobro duševno zdravje. Udeleženke in udeleženci konference so lahko prisluhnili različnim predavanjem o perečih tematikah na področju duševnega zdravja, ki so jih predstavili vodilni strokovnjaki in strokovnjakinje s teh področij pri nas. Konferenco je preko spletne platforme in na prizorišču skupno spremljajo 230 oseb. Vabljeni, da si video posnetke vseh konferenčnih prispevkov ogledate na tej povezavi.
Ob tej priložnosti smo izdali tudi tematski zbornik prispevkov Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme: Zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso!, kjer avtorice in avtorji med drugim predstavljajo rezultate programa OMRA, izkušnje in razmisleke na področju prepoznavanja, razumevanja in zdravljenja osebnostnih motenj ter različne vidike stigme, ki se pojavlja na področju duševnega zdravja. Zbornik je prosto dostopen in si ga lahko pretočite na tej povezavi.
Članek je povzet po strokovnem prispevku Duševno zdravje v času epidemije COVID-19 (Petra Mikolič, mag. psih. , asist. Matej Vinko, dr. med. spec. javnega zdravja; NIJZ), predstavljenem na konferenci »Stiske današnjega časa: od strahu k pogumu«, oktobra 2022.
