Zaradi redkosti – na 10 tisoč ljudi jih namreč zboli približno pet – in atipičnih simptomov, ki spremljajo pljučno hipertenzijo, nanjo včasih pozabijo tudi zdravniki. Od prvih simptomov do začetka zdravljenja je tako nemalokrat dolga, naporna in stresna pot.
Pljučna hipertenzija je bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Krvni tlak v arterijah bolnikov s pljučno hipertenzijo je višji od običajnih vrednosti. Vzrokov za nastanek je več, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Izmenjava plinov je zaradi zmanjšanega dotoka krvi v pljuča otežena in srce kri črpa proti višjemu uporu kot običajno.
Svetovni dan pljučne hipertenzije je vsako leto 5. maja.
Simptomi
Eden prvih simptomov, ki se pokaže pri bolnikih s pljučno hipertenzijo, je težko dihanje. Blago zadihanost zlahka pripišemo slabši telesni pripravljenosti ali staranju. Poleg težkega dihanja med simptome pljučne hipertenzije sodijo še kronična utrujenost, razbijanje srca, težke in otekle noge, modre ustnice ter vrtoglavice. Pri bolnikih z bolj napredno obliko bolezni so prisotne tudi bolečine v prsih, izkašljevanje krvavega izpljunka in pogosta izguba zavesti. Vsi ti simptomi pa se pojavljajo tudi pri vrsti drugih bolj pogostih bolezni, kot je na primer astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali popuščanje srca.
Težka in dolga pot do prave diagnoze
Pot do pravilne diagnoze je tako lahko dolga in zahtevna, polna frustracij, negotovosti in čustvenega stresa. Pa tudi napačnih odločitev in zdravljenja, ki lahko simptome še poslabšajo in pospešijo napredovanje pljučne hipertenzije. Ninine težave so se začele po drugi nosečnosti, leta 2012. Kronično utrujenost, zasoplost in vrtoglavice so zdravniki najprej pripisali blagi okvari mitralne zaklopke, kasneje astmi in nevrološkim težavam. Zdravniki specialisti so ji med drugim svetovali več gibanja, bolj slano hrano in večjo hidracijo telesa. Vse to, kar je bolnikom s pljučno hipertenzijo močno odsvetovano. Njeno počutje je tako postajalo vse slabše, izgubljanje zavesti pa je postalo njena dnevna stalnica. Pljučno hipertenzijo so ji diagnosticirali šele, ko se je na pregled opravila v tujino.
Kljub temu da gre za redko bolezen, lahko za pljučno hipertenzijo zboli vsak. Tudi otroci in mladostniki. Pljučna arterijska hipertenzija, ki velja za neozdravljivo, pa največkrat prizadene mlade mamice. Večjo možnost za razvoj pljučne hipertenzije imajo tudi ljudje, ki že imajo kakšno drugo osnovno bolezen. Bolezni vezivnega tkiva, jeter, prirojene bolezni srca in okužba z virusom HIV so nekateri dejavniki, ki lahko pripomorejo k nastanku pljučne hipertenzije. Ne glede na vzrok nastanka in starost bolnika pa je pljučna hipertenzija izredno progresivna bolezen, ki brez ustreznega podpornega zdravljenja zelo hitro napreduje. Če napreduje do točke, ko zdravila za lajšanje simptomov ne pomagajo več, je zadnja možnost presaditev pljuč in/ali srca.
Društvo vabi vse, da se jim pridružimo na dogodku Vsak vdih šteje, ki bo potekal v sredo 24. maja 2023 med 13. in 18. uro na Prešernovem trgu v Ljubljani. Namen dogodka je ozaveščanje o pljučni hipertenziji. Osrednja aktivnost dogodka bo šest-minutni test hoje s slamicami, kjer boste lahko začutili, kako je dihati s pljuči bolnika s pljučno hipertenzijo.
