Plesniv kruh: ga obrežem ali zavržem?

plesniv kruh
Foto: Profimedia

V prazničnih časih pogosto kupimo več kruha, da bi imeli dovolj za obiske in pogostitve, vendar je prav zdaj ključno, da ga pravilno shranjujemo. Presežki, ki niso ustrezno zaščiteni, so idealna tarča za razvoj plesni.

Ste že kdaj ugriznili v kruh in ugotovili, da je plesniv? Neprijeten okus in misel na morebitne posledice lahko marsikoga spravita v slabo voljo. A koliko je to res škodljivo in kako lahko preprečimo takšne situacije?

Plesen je mikroskopska gliva, ki uspeva v toplem in vlažnem okolju. Razvije se na različnih vrstah hrane, še posebej na živilih, ki vsebujejo veliko vlage, kot je kruh. Čeprav plesen na prvi pogled deluje nedolžno, lahko proizvaja mikotoksine – strupene spojine, ki so nevarne za zdravje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so nekateri mikotoksini, kot so aflatoksini in okratoksin A, med najbolj škodljivimi. Te spojine so povezane z resnimi zdravstvenimi tveganji, vključno z akutno toksičnostjo, poškodbami jeter in ledvic.

Plesen je mikroskopska gliva, ki jo pogosto najdemo na hrani, še posebej v toplem in vlažnem okolju. Čeprav nekatere vrste plesni niso škodljive, lahko druge proizvajajo mikotoksine – strupene spojine, ki škodujejo zdravju. Na kruhu se plesen najhitreje razvije zaradi vsebnosti vlage in ogljikovih hidratov, ki so idealna podlaga za njen razrast.

Je uživanje plesnivega kruha nevarno?

  • V večini primerov enkratno zaužitje majhne količine plesni ne bo povzročilo večjih težav. Vendar so možni simptomi, kot so:
  • Prebavne težave (slabost, bruhanje, driska),
  • Alergijske reakcije,
  • Draženje dihal pri občutljivih ljudeh.

Kako preprečiti nastanek plesni?

  • Shranjujte kruh pravilno. Uporabite platneno vrečko ali papir za kruh, ki omogoča kroženje zraka.
  • Hranite ga na hladnem. Če veste, da kruha ne boste porabili hitro, ga zamrznite.
  • Redno čistite posodo v kateri shranjujete kruh. Ostanki hrane lahko postanejo gojišče plesni.
  • Kupujte manjše količine. Svež kruh ima boljši okus, obenem pa zmanjšate možnost kvarjenja.

Čeprav majhna količina plesni verjetno ne bo povzročila večjih težav, je bolje, da smo previdni. Redno preverjanje hrane in pravilno shranjevanje lahko preprečita nastanek plesni in zagotovita, da bomo uživali v vsakem grižljaju.

Pomembno je vedeti, da se plesen lahko širi tudi na dele kruha, ki jih ne vidimo. Zato zgolj odrezati plesniv del ni dovolj. Zato je priporočljivo zavreči cel hlebec kruha, če opazite kakršno koli plesen, tudi če se zdi, da je omejena na majhno območje. Ne tvegajte svojega zdravja!

Kaj storiti, če ste pojedli plesniv kruh?

Če ste pomotoma ugriznili v kruh, na katerem je plesen, ni razloga za paniko, vendar je vseeno pomembno, da ukrepate premišljeno. Najprej poskusite odstraniti vidne ostanke plesni – izpljunite ugriznjen kos kruha in poskrbite, da ne zaužijete ničesar, kar bi lahko bilo kontaminirano. Nato sperite usta s toplo vodo, da odstranite morebitne drobce plesni in očistite ustno votlino.

Naslednji korak je opazovanje morebitnih simptomov, ki bi lahko kazali na neželene učinke zaužitja plesni. Bodite pozorni na znake, kot so slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska ali alergijske reakcije, kot so srbenje, izpuščaji ali oteženo dihanje. Če se pojavijo ti simptomi, je priporočljivo čim prej poiskati zdravniško pomoč.

Raziskave kažejo, da lahko nekatere vrste plesni, kot je Aspergillus flavus, proizvajajo mikotoksine – strupene spojine, ki so lahko izjemno škodljive za zdravje. Mikotoksini so povezani s poškodbami jeter, okvaro ledvic in celo povečanim tveganjem za razvoj raka, še posebej pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti. Zaradi tega je previdnost pri ravnanju z živili izjemno pomembna, še posebej za bolj ranljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

Plesniv kruh na podstavku, ob klasju žita.

Da bi se izognili tveganjem, je vedno bolje plesnivo živilo zavreči, ne glede na to, kako majhen del plesni je viden na površini. Plesen lahko prodre globlje v živilo, kjer je ni mogoče zaznati s prostim očesom, zato previdnost nikoli ni odveč.

Avtor
Piše

M. Ć.

Napredne oblike zdravljenja, preventiva, celostni pristop k zdravju in osebna odgovornost vsakega posameznika v skrbi za svoje zdravje so teme, ki me že od nekdaj zanimajo. Moje izkušnje segajo od dela v spletnih do tiskanih medijev, od razvoja veščin v odnosih z javnostmi do iskanja poslanstva v ustvarjanju vsebin s področja zdravja. Če imate kakršen koli komentar na članek ali vprašanja, mi pišite na [email protected].

Več novic

New Report

Close