Stopnja umrljivosti pri raku trebušne slinavke ena najvišjih, preživetje pa je v primerjavi z drugimi raki med najnižjimi.
Po podatkih Registra raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana letno zboli v Sloveniji za rakom trebušne slinavke več kot 400 oseb, številka pa se vsako leto povečuje. Hkrati spada rak trebušne slinavke med bolezni z najslabšo prognozo. Pet let po odkritju je živih le še pet odstotkov bolnikov, več kot tri četrtine jih umre že v prvem letu bolezni, ob svetovnem dnevu raka trebušne klinike sporoča Onkološki inšitut Ljubljana.
“Zgodnje odkrivanje je zelo pomembno pri vseh rakih, tudi ali še zlasti pa pri raku trebušne slinavke. Možnost za daljše preživetje ali ozdravitev imajo namreč le tisti bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju, ko je možen tudi kirurški poseg,” pojasnjujejo na inštitutu. Po njihovem je eden od razlogov za prepozno odkritje tega raka v tem, da pogosto nima nobenih znakov ali simptomov, zato ga je težko diagnosticirati, prav tako je še vedno nezadostno poznavanje simptomov te bolezni.
Simptomi, na katere je treba biti še posebej pozoren
“Pozorni moramo biti na dolgotrajnejše bolečine v žlički in/ali v sredini hrbta med lopaticama, na slabo počutje, slabost, nepojasnjeno izgubo telesne teže, porumenelost kože in sluznic, na spremembe v barvi blata, ki postane zelo svetlo, in urina, ki postane zelo temen. Če te težave trajajo več kot štirinajst dni, je potreben obisk pri zdravniku, ki vas bo napotil na preiskave,” na simptome, na katere je treba biti še zlasti pozoren, opozori prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana,
Pet let po odkritju je živih le še pet odstotkov bolnikov, več kot tri četrtine jih umre že v prvem letu bolezni.
Težka pot do diagnoze
Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom. “Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ. Prav zato je izjemno pomembno je, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj,” opozarja.
