Denis Baš, dr. med., specialist pediatrije, je za Zavarovalnico Triglav pripravil članek na temo izpostavljenosti zaslonom. Vabljeni k prebiranju.
Koliko časa pred ekrani preživijo vaši otroci?
Ko govorimo o izpostavljenosti zaslonom, imamo v mislih naprave, kot so televizija, pametni telefon, tablica, računalnik, igralne konzole in pametne ure. Tudi slovenski otroci po raziskavah veliko časa preživijo pred zasloni.
Otroci do tretjega leta starosti so skoraj 2 uri dnevno izpostavljeni zaslonom, medtem ko je ta številka bližja 3 uram pri 4- do 6-letnih otrocih. Opažamo, da se je ta količina v preteklem letu zaradi pandemije le še povečala.
V zadnjih letih se tudi pediatri pri svojem delu čedalje pogosteje srečujemo z otroki, ki imajo zaradi prezgodnje in čezmerne uporabe zaslonov različne zdravstvene težave:
- slabše kognitivne sposobnosti,
- slabši uspeh na razvojnih testih,
- učna manjuspešnost,
- odstopanja na področju govorno-jezikovne komunikacije,
- motnje pozornosti in spanja,
- agresivnost,
- debelost,
- odvisnost …
Zato smo tudi v Sloveniji predstavili nacionalne smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Igra na prostem ugodno vpliva na razvoj socialnih veščin
Zakaj je tako pomembno, da se tudi starši zavedamo pasti, ki jih prinaša digitalna tehnologija? Da otroke tudi z lastnim zgledom naučimo pravil in rokovanja s sodobno tehnologijo, brez katere si nihče od nas ne predstavlja svojega življenja.
Odgovor se skriva v značilnostih kompleksnega zgodnjega razvoja otrokovih možganov, ki se začne že dva tedna po spočetju in intenzivno poteka do približno 25. leta starosti, čedalje več raziskav pa potrjuje, da se možgani razvijajo vse življenje. Vendar pa imajo naši možgani ravno v prvih letih življenja največjo sposobnost spreminjanja in prilagajanja izkušnjam, čemur pravimo tudi plastičnost možganov.
Otroci, ki imajo v prvih letih življenja veliko priložnosti za raziskovalno igro, imajo dolgoročno boljše kognitivne dosežke kot otroci, ki te možnosti nimajo. Igra na prostem ugodno vpliva na razvoj socialnih veščin, medtem ko ima izpostavljenost zaslonom nasproten učinek.
Pomembna je pozornost odrasle osebe
Za razvoj otrokovega govornega razvoja predvsem v zgodnjem obdobju (prvo leto) je potrebna komunikacija z odraslo osebo. Otrok potrebuje očesni stik, prigovarjanje, branje, naše odzivanje na njegove občutke in igro. Skupno branje ni le branje, temveč ustvarjanje odnosa, komunikacije, varnega in prijetnega okolja. Pri učenju in pridobivanju veščin v zgodnjem otroštvu je izrednega pomena odziv odraslega na dejanja otroka, česar otroci ob gledanju videoposnetkov niso deležni. Prav tako otrok do drugega leta starosti ne zmore praktično uporabiti vsebin, podanih preko zaslonov.
V predšolskem obdobju otroci tako ne potrebujejo toliko posebnih izobraževalnih medijskih vsebin, kot potrebujejo pozornost odrasle osebe, ki bo z otrokom vzpostavila iskren in ljubeč̌ odnos. Otrok potrebuje veliko priložnosti za gibalno in domišljijsko igro ter raziskovanje v svojem naravnem okolju. Vse to bo krepilo njegovo varno navezanost in spodbujalo njegov intelektualni, čustveni in socialni razvoj
Zaradi vsega zapisanega strokovnjaki v predšolskem obdobju, še posebej v prvih dveh letih otrokovega življenja, odsvetujemo vsakršno uporabo zaslonov pri otroku. Po drugem letu lahko postopoma skupaj z otrokom uporabljamo zaslone za kakovostne izobraževalne vsebine, o katerih se z njim tudi pogovarjamo.
V katero past se pogosto ujamejo starši?
Starši se pogosto nevede ujamejo v past, ko otroku za pomiritev joka, uspavanje ali za nagrado ponudijo vsebino na pametnem telefonu. Takšne prakse strokovnjaki odsvetujemo, kot tudi uporabo zaslonov za kaznovanje, za odvajanje od plenic, umivanje zob, hranjenje, za animacijo in namesto varuške.
Odrasli se moramo zavedati pomembnosti lastnega zgleda in omejiti svojo uporabo zaslonov, predvsem ko smo ob otroku. Prav tako odsvetujemo spremljanje vsebin na pametnih telefonih med dojenjem ali hranjenjem.
Pri uporabi zaslonov velja enostavno pravilo: manj je več in bolje pozno kot zgodaj. Otrok za svoj razvoj ne potrebuje zaslona, temveč varno, ljubeče in spodbudno okolje.
Celotne smernice so predstavljene na povezavi.
Tabela o časovnih priporočilih za uporabo zaslonov v prostem času:
O avtorju: Denis Baš, dr. med., specialist pediatrije
Po končanem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani in opravljenem licenčnem izpitu iz splošne medicine je leta 2013 z odliko zaključil specializacijo iz pediatrije. Povezava do članka.
