Čeprav se v naravi človeka izogibajo in praviloma napadejo le, če so ogrožene, je dobro, da veste, kako ukrepati, če kača ugrizne vas ali vašega kosmatinca.
Večina ugrizov kač pri ljudeh je v nogo pod kolenom, najpogostejši ugrizi pri psih pa v področju pasjega gobčka, vratu in okončin.
Značilen znak ugriza sta vbodni ranici na koži v razdalji 0,6 do enega centimetra, ki rahlo ali pa sploh ne krvavita, opisujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).
Posledice so za ljudi lahko sistemske in lokalne. “Sistemske posledice nastanejo zaradi delovanja kačjega strupa na živčevje (paraliza dihalnih in drugih mišic) ter krvni sistem (odpoved ledvic in motnje strjevanja krvi). Med lokalne posledice spadajo bolečine, rdečina in oteklina, ki ji lahko sledi motnja pretoka krvi in limfe ter odmrtje mišičnega tkiva,” pojasnjujejo.
V bolnišnici protistrupa ne boste dobili
Kako običajno poteka obravnava bolnika, ki ga je ugriznila kača, smo preverili v Splošni bolnišnici (SB) Jesenice. “Bolnika po ugrizu kače običajno sprejmemo v bolnišnično obravnavo na opazovanje, apliciramo mu antihistaminik in zdravimo simptome, ki jih ima,” pojasnjujejo v gorenjski bolnišnici, kjer letos sicer še niso obravnavali ugriza kače. Lansko leto so v celem letu obravnavali dva, leto poprej nobenega ugriza kač.
Zanimalo nas je tudi, katere napake delamo pri obravnavi in prvi pomoči pri ugrizih? Se še vedno poslužujemo tehnik, videnih v filmih kot so vrezi v rano ali izsesavanje z usti ali črpalkami? V SB Jesenice teh napak na srečo niso zaznali.
Pravila prve pomoči pri ugrizu so namreč naslednje: rano očistite s tekočo vodo in razkužilom, ud imobilizirajte in mirujte. Po potrebi lahko, dodajajo na NIJZ, vzamete sredstvo proti bolečinam in čim prej organizirate prevoz v bolnišnico.
“Ne delamo vrezov v rano in je ne sesamo z usti ali vakuumskimi črpalkami. Prevez uda nad ugrizom se priporoča le v primeru ugriza najbolj strupenih kač in če se predvideva, da bo prevoz do bolnišnice trajal dlje kot eno uro. Prevez mora biti dovolj ohlapen, da ne moti oskrbe uda s krvjo. Če je varno, kačo fotografiramo, saj to lahko pomaga pri identifikaciji in odločitvi za ustrezno zdravljenje.”
Mnogo manj pa je poznan podatek, da protistrupov po ugrizu domačih strupenjač že zelo dolgo ne uporabljajo več, pritrjujejo na SB Jesenice.
Pa naši kosmatinci?
“V toplih pomladnih in jesenskih dneh, zlasti pa poleti, občasno prihaja do ugrizov pri psih. Psi so po naravi radovedni, stikljivi. Nič ne pobegne njihovemu nadzoru, ko na sprehodu kaj zašumi, se premakne, mora takoj tja in preveriti, kaj se dogaja. Če tako preseneti kačo, ki se ne utegne umakniti na varno, ga v samoobrambi piči,” pripoveduje veterinarka dr. Zlata Čop z Veterinarske klinike za male živali Lesce.
Najpogostejši so ugrizi v področju pasjega gobčka, vratu in okončin. “Pes običajno zacvili, postane nemiren, si prizadeto mesto liže, drgne. Na koži lahko opazimo dve manjši ranici kačjih strupnikov, nekaj milimetrov narazen, iz katerih se izceja malo krvi ali sokrvice,” pojasnjuje sogovornica.
Pa posledice? Na zastrupitev vplivajo tako velikost in starost psa, njegovo zdravstveno stanje, preobčutljivost na ugriz, pa tudi sama količina strupa, ki ga je z ugrizom dobil. “Večinoma ne povzroča težav, ki bi ogrozile samo življenje živali, po nekajdnevnem zdravljenju je ugriz pozabljen, naš štirinožec pa morda malo bolj previden pri raziskovanju okolice,” pomirja Čopova.
“Mesto ugriza začne otekati, koža postane obarvana, kot da gre za podpludbe, lahko se pojavi nekroza. K sreči se zelo redko pojavijo tudi sistemski znaki s pospešenim duhanjem, pohitrenim srčnim utripom, motnjami srčnega ritma in odpovedovanjem notranjih organov.”
Veterinarka dr. Zlata Čop
Kako ukrepamo? Čim prej poiščite veterinarsko pomoč, je jasna veterinarka. Pes naj čim bolj miruje, če ni prevelik, ga nesemo do avta. “Nikakor mesta ne obvezujemo, ne zarezujemo, ne poskušamo izsesati strupa,” pravila, ki veljajo tudi za ljudi, povzema Čopova.
“Zdravljenje je podporno s tekočinsko terapijo, protibolečinskimi zdravili, lahko antihistaminiki, po potrebi antibiotiki. Protistrup, ki ga je težko dobiti, pride v poštev le, če je ogroženo samo življenje, če se pojavijo sistemski znaki. Sam protistrup lahko pri psu povzroči preobčutljivostno reakcijo, ki prav tako lahko povzroči resne zdravstvene težave.”
