Za večina narcističnih oseb je značilen izogibajoč stil navezanosti, zaradi česar se jim je težko ali skoraj nemogoče čustveno zares približati. Bližini se izogibajo predvsem zato, da lahko ohranijo svojo »popolno« in večvredno zunanjo masko, saj jih je strah, da bi tisti, ki se jim približa, lahko v resnici videl, kako nepomembni in ničvredni so, saj se tako vidijo sami.
Različni tipi narcističnih osebnosti
Najlažje prepoznamo odkritega (ekshibicionističnega) narcisa, ki se vede odkrito večvredno, razvrednoti večino drugih, navzven deluje nečimrno in manipulativno, pa tudi karizmatično in dominantno. Pri tem razlikujemo še med dvema podtipoma – omnipotentnim (visoko funkcionalen) in grandioznim (globoko oškodovan).
Visoko funkcionalne narcistične osebe s to motnjo (omnipotenten tip) so lahko družbeno in osebno nadvse uspešne, privlačne in očarljive. Ljudje jih doživljajo kot zelo samozavestne ljudi, ki se ne ustavijo pred ovirami, saj jim utegne biti pomanjkanje empatije v brezobzirnem poslovnem svetu v določeni meri celo v pomoč. Od svojih življenjskih partnerjev pričakujejo, da bodo odražali in podpirali njihovo uspešno zunanjo podobo, torej da bodo sami popolni v vseh pogledih, sicer jih neusmiljeno kritizirajo in razvrednotijo, lahko pa tudi zavržejo.
Globlje oškodovane narcistične osebe (grandiozni tip) verjamejo, da jim pripada vse, in to celo brez slehernega truda. Ta občutek upravičenosti izhaja iz prepričanja, da so izjemni že sami po sebi, tudi brez dosežkov, zaradi česar jim pripada poseben status. V partnerskem odnosu so skrajno egocentrični, pričakujejo, da jim bo druga oseba priznavala, da zanj veljajo povsem posebna pravila in da jih partner nenehno poveličuje in občuduje. V nasprotnem primeru se jih polasti rušilen bes.
Značilnosti odnosa z narcistično osebo
Dobre strani
- So šarmantni in znajo partnerju dati občutek, da je nekaj posebnega, zagotovo vsaj v začetnem obdobju odnosa;
- Vedno so pripravljeni poskusiti kaj novega;
- Ker želijo biti v središču pozornosti, se zelo trudijo za pogovor in stik;
- Vedno se potrudijo za svoj videz;
- Pogosto so poslovno uspešni, zato lahko zagotavljajo dobro finančno stabilnost;
- S šarmom zlahka očarajo vaše prijatelje in družino.
Težavne strani
- Pričakujejo in zahtevajo veliko pozornosti;
- Nezmožni so prisluhniti drugim, njihove potrebe jih ne zanimajo (dogovori, želje …),
- Ne zmorejo priznati svojih napak, kljub dokazom o svojem »neustreznem« vedenju/ravnanju, ne prevzamejo odgovornosti za posledice;
- Zelo so manipulativni, občutke krivde uporabljajo zato, da dosežejo, kar želijo;
- V medosebnih odnosih se odzivajo hladno ali pretirano praktično; vzbujajo občutek oddaljenosti ali pa se odzivajo čustveno površno;
- Lahko so nagnjeni k hudim izbruhom jeze;
- Zaradi namišljenega ali dejanskega prestopka so zmožni trajno pretrgati odnos;
- Prepričani so, da da so boljši od drugih, da zanje ne veljajo enaka pravila kot za partnerja;
- So zelo tekmovalni postanejo agresivni, če ne dobijo, kar želijo.
Samopotrjevanje
Ker niso bili deležni brezpogojne starševske ljubezni, ampak so bili sredstvo za potrjevanje njihovih ambicij, so tudi partnerske zveze ljudi s to motnjo funkcionalne in služijo samopotrjevanju. Ker se ne zavedajo svoje potrebe po bližini oziroma jo obrambno zanikajo, je njihovo navezovanje plitvo, zaradi česar so nagnjeni k promiskuitetni spolnosti in h kratkotrajnim partnerskim zvezam.
Na začetku zveze so lahko zelo očarljivi, izstopajoči. Ponavadi dajejo občutek, da so te izbrali za partnerja, ker si tudi ti nekaj posebnega. Vendar pa lahko sčasoma začnejo preveč nadzorovati odnose.
Lahko so ljubosumni ali zlahka prizadeti. Ko se pojavijo narcistične rane (on najmanjši kritiki ali nasprotovanju se počutijo razvrednotene), pogosto izbruhnejo in lahko takoj odrežejo odnos. Njihove reakcije so dramatične in kličejo po pozornosti. Takoj se zaljubijo, takoj postavijo partnerja na piedestal. Vendar te začetne ljubezni in predanosti ni zlahka vzdržati. Relativno zelo hitro to površno očarljivost (ki se prav po tej površnosti razlikuje od prave očarljivosti) zamenja vse bolj egocentrično vedenje.
Dolgotrajnejšo zvezo navadno ustvarijo, ko srečajo partnerja s kompatibilno (dopolnjujočo se) osebnostno patologijo.
Za partnerja pogosto izberejo osebo, ki jim je podobna (torej ima tudi narcistične poteze) – ali pa osebo, kakršna bi radi bili (njihov ideal), da bi se lahko z njo simbiotično zlili. Utegnejo si izbrati tudi človeka, ki jih nekritično občuduje in obožuje ali tudi navzven potrjuje njihovo idealno podobo (»trofejni partner«). Ključno pri izbiri partnerja je torej to, da jim kakor koli koristi – najsi gre za prestiž ali finančno stanje. Za partnerja si radi izberejo znano osebnost, človeka na visokem položaju, člana znane družine ali pripadnika višjega družbenega sloja.
Ponavadi vidijo in cenijo partnerja samo glede na to, kako zadovoljuje njihove potrebe (ali ne zadovoljuje njihovih potreb).
Partner kot podaljšek
Ker so ljudje z narcistično osebnostno motnjo nezmožni ustvariti ter ohranjati kakovostne in zrele čustvene odnose, je partnerstvo s takim človekom zelo težavno. Prepričani so, da so enkratni in posebni, zato sanjarijo o idealni ljubezni in idealnem partnerju. To je seveda nemogoče, zato so razočarani, partnerje pa vedno znova zamenjujejo z novimi, ki naj bi uresničili to fantazijo o idealni zvezi.
Ker pogosto nimajo sposobnosti, da bi se vživeli v čustva svojih partnerjev, to pomanjkanje empatije vodi partnerja takega človeka v veliko težkih občutkov. V zvezi z narcistično osebo se partnerji zato lahko počutijo zelo osamljeni. Počutijo se, kot da so samo dodatek (podaljšek) in da so njihove potrebe in želje nepomembne. Narcistični partnerji se obnašajo, kot da imajo vedno prav, da vedo bolje in da se njihov partner moti ali je nesposoben. Zaradi tega je druga oseba v razmerju pogosto bodisi jezna in se poskuša braniti ali pa se identificira s to negativno samopodobo in se počuti slabo o sebi. Ob najmanjšem razočaranju partnerja povsem razvrednotijo.
Čeprav si ljudje z narcistično motnjo želijo ljubezni in varnega odnosa, nenehno iščejo zgolj občudovanje. Med občutkom večvrednosti in razočaranjem nihajo enako črno-belo kot druge mejne osebnosti.
Grandioznost je njihova običajna obramba tudi v ljubezenskih zvezah, zato vznemirjenje, strast in evforijo zamenjujejo za ljubezen. Če partner zahteva čustveno bližino, njihovi občutki postanejo negativni, partnerja razvrednotijo, sami pa se umaknejo. Umik je lahko tudi popoln – zvezo pretrgajo, ne da bi se ozrli nazaj.
Od idealizacije do razvrednotenja
Bližnje ljudi doživljajo kot podaljšek sebe, zato jih znaki samostojnosti prestrašijo. Preplavi jih neobvladljiv strah (separacijska tesnoba), da bodo partnerja izgubili, saj ne morejo razumeti, da so lahko njegove potrebe drugačne od njihovih. Ta strah v njih sproži bes in še večjo potrebo po nadzoru, partnerja pa sočasno izničujejo, razvrednotijo ter od njega zahtevajo velike dokaze ljubezni in pripadnosti. Zato v čustvenem odnosu do partnerja močno nihajo – od idealizacije do izničenja.
S takim vedenjem človek z narcistično motnjo sčasoma uniči in si odvzame natanko tisto, česar si najbolj želi – kakovostno partnersko zvezo, sprejetost in ljubezen. Tak odnos je torej možen le toliko časa, dokler so zadovoljene potrebe narcističnega partnerja.
Zveza obstaja, dokler od partnerja dobivajo dovolj posrednih in neposrednih potrditev. Ker so od potrditev odvisni, so do partnerja izrazito posedovalni. Od njega pričakujejo, da bo odpravil čustveno prikrajšanosti (lakota po ljubezni), ki jo čutijo še iz otroštva in je nikoli ni mogoče potolažiti, nadomestiti pa jo skušajo z očaranostjo in občudovanjem. Če partner izgubi ugled, zaposlitev ali finančno varnost, zanje nima nobene vrednosti in privlačnosti več, zato ga – brez kančka sočutja in pripravljenosti, da bi mu pomagali – takoj zapustijo in si poiščejo novega, ki jim prinaša potrebne potrditve.
Kako prepoznati, v kakšne izzive vnašamo sami in naš partner v zvezo?
Prvi korak k spremembam je vedno prepoznavanje začetnega stanja, torej tega, kakšni smo in kaj vnašamo s svojimi vzorci in ranljivostmi v svoje bližnje odnose. Pri tem se lahko srečamo s strahovi in tudi odpori, saj je v človeški naravi, da sebi pripišemo vse dobro, drugim pa vzroke za težave. A to seveda ne drži. Tako kot sta zaslužna oba v enaki meri, kadar je odnos dober, sta odgovorna oba partnerja, kadar so v odnosu težave. Tudi v iskanje primernega partnerja ter v način, kako z ljudmi navezujemo stik in kako začnemo graditi odnose, vnašamo vse svoje lastnosti. Nekatere nam pri tem lahko pomagajo, druge pa nas ovirajo. Zato je te lastnosti, ene in druge, potrebno prepoznati.
To je mogoče s pomočjo strokovno sestavljenih vprašalnikov iz programa Partner 360, najdete jih na tej povezavi.
Drugi korak je odločitev, da želimo spreminjati sebe. Drugih ljudi ni mogoče spreminjati, odnose z drugimi pa lahko, a le na način, da spreminjamo sebe. Če se bomo mi vedli drugače, se bodo tudi odzivali drugače drugače. Le na ta način se bodo naši odnosi spremenili. Zato je odločilno, da prenehamo z nerealnimi pričakovanji, da se bodo drugi spremenili »če nas imajo dovolj radi« in začnemo spreminjati sebe, če se imamo dovolj radi, da si omogočimo dobro partnerstvo.
Tretji korak je izbira primerne pomoči. V ta namen smo zgradili program Partner 360, ki nam s pomočjo izkustvenih delavnic omogoča povečevati naše kapacitete za partnerstvo. Program je sestavljen iz krovne izkustvene delavnice Jaz-Ti-Midva, ki naslavlja celoten spekter kapacitet in jih pomaga preoblikovati, obenem pa se je mogoče vključiti še v vrsto izkustvenih in izobraževalnih delavnic, ki se poglobljeno lotevajo specifičnih težav (na primer samozaupanje…), ki jih najdete na tej povezavi.
