Državnemu presejalnemu programu ZORA, ki omogoča odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu, ki ju je še mogoče zdraviti s preprostimi ambulantnimi posegi, se lahko zahvalimo, da Slovenija spada med evropske države z najmanjšim bremenom raka materničnega vratu (starostno standardizirano stopnja – 5,5 novih primerov na 100 tisoč žensk). V zadnjem triletnem obdobju je (2020-2023) je pregledanost ciljne populacije v Sloveniji dosegla 74,4 odstotka, kar je najvišja vrednost od vzpostavitve programa. Redne preglede pa v zadnjih letih dodatno dopolnjuje tudi cepljenje proti humanim papiloma virusom (HPV).
To vrsto raka bi lahko izkoreninili
Za rak materničnega vratu je značilno, da se pojavi skoraj izključno zaradi okužbe s HPV, zato lahko z omejevanjem prenosa virusa ta rak skoraj izkoreninimo.
Okužba s HPV je sicer najpogostejša spolno prenosljiva okužba, s katero pride v stik skoraj vsak spolno aktiven posameznik. Kar 90 odstotkov posameznikov jo preboli brez simptomov, pri desetih odstotkih pa se lahko razvije dolgotrajna okužba, ki lahko vodi v nastanek genitalnih bradavic in nekaterih rakov.
Verjetnost za okužbo s HPV lahko zmanjšujemo, če upoštevamo principe varne in zdrave spolnosti. Kondom okužbe v celoti ne more preprečiti, saj je HPV prisoten tudi na drugih mestih kože in sluznic. Ravno okužbe na drugih sluznicah pa so povezane z raki, ki jih redkeje povezujemo s HPV – rak zadnjika, rak penisa in raki ustnega dela žrela.
Najučinkovitejši ukrep je cepljenje. V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo, ki varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 odstotkov raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela, pa tudi pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročita do 90 odstotkov genitalnih bradavic. Cepivo proti HPV je eno najvarnejših in najučinkovitejših.
Mednarodni dan ozaveščanja o HPV se obeležuje vsako leto 04. marca.
Do brezplačnega cepljenja upravičeni sledeči mladostniki
Najpriporočljivejše je cepljenje mladih, preden postanejo spolno aktivni, saj cepiva ne ščitijo pred okužbami, katerimi smo že bili izpostavljeni. Prostovoljno cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izvaja ob sistematskem pregledu pri dekletih in fantih, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole, v šolskem letu 2023/24 pa kot dobrodošla novost tudi pri fantih, ki obiskujejo 1. in 3. letnik srednje šole. Cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se opravi tudi pri zamudnicah in zamudnikih (dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in fantje, ki so obiskovali 6. razred v šolskem letu 2021/22 ali kasneje in še niso bili cepljeni), za vse ostale pa je cepljenje še vedno le samoplačniško.
Najvišjo precepljenost imajo na Koroškem
Globalna strategija za odpravo raka materničnega vratu vključuje 90-odstotno precepljenost deklic in čim višjo precepljenost dečkov. Slovenija je daleč od tega cilja. Glede na preliminarne podatke iz elektronskega registra cepljenih oseb (eRCO) je do septembra 2023 dva odmerka cepiva proti HPV prejelo 37,8 odstotkov deklic in 20,4 odstotke dečkov, rojenih leta 2011. V Podravju je precepljenost z dvema odmerkoma nekoliko višja, in sicer 48,2-odstotna pri deklicah in 26,1-odstotna pri dečkih, kar regijo uvršča na drugo mesto v Sloveniji, višjo precepljenost ima le Koroška.
Kadar upoštevamo vse predstavljene ukrepe, ki vključujejo preventivno vedenje, cepljenje proti HPV in redno udeleževanje presejalnih pregledov, je verjetnost za pojav raka materničnega vratu izredno majhna, hkrati pa zmanjšujemo verjetnost drugih rakov in zapletov, povezanih z okužbo s HPV tako pri ženskah kot tudi pri moških.
Razbijamo mite
