Brez njega se iz možganov ne odstranjujejo toksini, kratkoročni spomin se ne utrdi v dolgoročnega, naše kognitivno razmišljanje in sposobnost reševanja težav se zmanjšata, možgani pa začnejo celo porabljati sami sebe.
Kot je pokazala nova študija v reviji Journal of Pediatrics, ima spanje velik vpliv na dolžino življenja. Pomanjkanje spanja v otroštvu namreč povzroči hitrejši razpad DNK.
Študije so pomanjkanje spanja že prej povezovale s pospešenim staranjem celic, ki se običajno meri s pregledom telomerov. To so konci kromosomov, nekakšne zaščitne kape (predstavljajte si jih kot plastično zaščito na koncu vezalk), ki ščitijo kromosome in dedne lastnosti.
Krajši kot so, večja je verjetnost za poškodbo DNK celic in razvoj bolezni srca, nevrološke motnje, psihološke težave in rakava obolenja.
Pomanjkanje spanja je tveganje za povečanje fiziološkega stresa in poslabšanje zdravja.
Na podlagi prej omenjene študije je bilo ugotovljeni, da otroci, ki so spali manj, zaradi nizke starosti, niso kazali znakov omenjenih bolezni ali stanj. Obstaja pa pri njih večje tveganje za razvoj bolezni v kasnejšem življenjskem obdobju. Razlike glede na raso, spol in socialno – ekonomski status niso bile ugotovljene. Da bi pravilno ocenili vplive neprespanih noči na zdravje, je potrebna dolgoročna študija.
Vseeno pa je potrdila že znano dejstvo, da pomanjkanje spanja vpliva na staranje celic.
Za konec pa še neizpodbitno dejstvo, da otroci potrebujejo dobro spalno higieno, kar pomeni stalni čas večernega uspavanja in jutranjega vstajanja in vsaj 9 ur spanja.
