Če ste odraščali s hišnim ljubljenčkom, potem verjamete, da so živali pravi prijatelji. V očeh otroka je domači ljubljenček član družine. Znanstvene študije so pokazale, da se otroci, ko imajo težave, bolj zaupajo hišnim ljubljenčkom kot bratom in sestram. Raziskave z Univerze Cambridge pa potrjujejo, da lahko živali pomagajo otrokom pri socialnem in čustvenem razvoju ter samozavesti.
Rezultati raziskav projekta so bile analize podatkov 10 letne študije, katere namen je bil spremljati socialni in čustveni razvoj otrok, starih od 2-12 let. Raziskave so se osredotočile na otroke z nizkimi kognitivnimi sposobnostmi ter njihovimi odnosi z družino, vrstniki, učitelji in seveda hišnimi ljubljenčki.
Pokazale so, da imajo živali zelo velike in nepričakovane učinke na socialne spretnosti otrok. Ni presenetljivo, da so otroci, ki se soočajo s težkimi življenjskimi razmerami, kot sta ločitev, revščina in ostale, velikokrat bolj bolehni od svojih vrstnikov in pogosteje šibkejši v šoli. Ti otroci imajo bolj verjetno močnejše odnose s hišnimi ljubljenčki kot njihovi vrstniki.
V študiji se je ugotovilo, da se otroci s hišnimi ljubljenčki, zlasti deklice s psi, bolj zaupajo živalim, kot bratom in sestram. Kar je še bolj zanimivo, da menijo, da jim njihovi ljubljenčki ne bodo sodili, saj nimajo svojih težav in so tam, da jih poslušajo.
Otroci, ki so močno navezani na hišne ljubljenčke, so boljši tudi v socialnih položajih in interakciji, pomagajo drugim, sodelujejo, delijo in izmenjavajo stvari. Povezanost s hišnim ljubljenčkom prispeva k njihovi sposobnosti za družabnost, odprtost in komunikacijo z ljudmi. Raziskave kažejo, da se človekov odnos do živali skoraj lahko primerja z odnosom do drugih ljudi.
Predhodne študije so pokazale, da domače živali, predvsem psi, zelo pomagajo tudi otrokom z avtizmom, pri njihovih socialnih spretnostih. Otroci, ki redno komunicirajo s psi, bolje komunicirajo z ljudmi in se bolje odzivajo na družbo okoli sebe. Druge študije so pokazale še, da živali izboljšujejo empatijo, samozavest, in zmanjšujejo stres pri otrocih.
Vir: Univerza Cambridge
