“Tako pri otiščancih kot pri kurjih očesih gre za prekomerno poroženitev kože – vsak otiščanec lahko vodi v nastanek kurjega očesa. Otiščanci praviloma ne bolijo, so običajno večji in nad ravnjo okolne kože, kurja očesa pa so manjša in so pod ravnjo okolne kože, običajno so tudi boleča in tako povzročajo nelagodje pri aktivnostih,” pojasnjuje Gaja Udovič, mag. kozm., iz Fakultete za aplikativne vede VIST.
Samozdravljenje ali strokovna obravnava?
Sogovornica pravi, da se je v vsakem primeru najprej smiselno obrniti na strokovnjaka, ki bo podal mnenje o tem za kaj sploh gre. “Ni redkost, da se na primer kurja očesa zamenja z bradavicami,” pove. Doda, da sicer lahko otiščance sami odstranjujemo z brusnimi kamni, pilo ali drugimi pripomočki za brušenje. Svetuje, da pred odstranjevanjem stopala za nekaj minut namočimo v topli vodi z dodatkom soli ali drugih mehčalnih izdelkov. Odsvetuje pa uporabo rezil, ker z njimi lahko povzročimo več škode kot koristi.
“Odstranjevanje kurjih očes je bolj kompleksno, zato predlagam, da obiščete strokovnjaka. Sicer obstajajo tudi različni obliži in tekočine, ki običajno vsebujejo kislino, a njihove uporabe brez nadzora ne svetujem, saj lahko njihova nepravilna uporaba privede do zapletov kot so denimo razjede,” opozori Gaja Udovič. Po strokovni obravnavi otiščancev in kurjih očes lahko pričakujemo izboljšanje takoj po odstranitvi. Izjema so hujše oblike kurjih očes, ki vsebujejo tudi žilne, živčne ali vezivne komponente.
Treba se je zavedati, da poroženitve najpogosteje nastajajo zaradi prekomernih pritiskov, ki jih pogosto povzročajo neudobni čevlji, anomalije oblike stopal, spremenjena biomehanika hoje itd., zato bodo otiščanci oziroma kurja očesa v kratkem času ponovno nastali, če ne bomo odpravili vzroka za njihov nastanek,
pojasnjuje Gaja Udovič, mag. kozm., iz Fakultete za aplikativne vede VIST.
Po besedah sogovornice, se v nekaterih primerih vzrok za otiščance in kurja očesa skriva tudi v bolezenskem stanju kot so na primer luskavica, glivične okužbe in različne genodermatoze (dedne kožne bolezni). V teh primerih zdravljenje vodi dermatolog. “Pri osebah s sladkorno boleznijo pa lahko že manjši otiščanec napoveduje razjedo, zato naj se vsi sladkorni bolniki redno udeležujejo presejalnih pregledov pri diabetologu ali v referenčnih ambulantah, ter se ob sumu na razjedo takoj obrnjeno na zdravnika.“
Jih lahko preprečimo?
Vsekakor, je odločna sogovornica. “Poskrbite za udobno obutev, ki ni prekratka, preozka, pretrda ali pretirano obrabljena. Nosite nogavice, ki so vam ravno prav, ne prevelike in ne premajhne. Velikega pomena je tudi ohranjanje vlažnosti kože, zato predlagam negovanje z vlažilnimi mazili. V kolikor trdo kožo brusite, to počnite približno enkrat na 14 dni in ne pogosteje, saj je to čas obnove povrhnjice in lahko zaradi prepogostega odstranjevanja nastaja še več trde kože,” svetuje.
Zmerna poroženitev kože na podplatih je normalna in pomembna, saj ima vlogo pri zaščiti tkiv, ki ležijo pod kožo. Vsekakor svetujem, da se ob tovrstnih težavah najprej posvetujete s strokovnjakom za stopala kot so pedikerji in podologiji.
Gaja Udovič, mag. kozm.
