Za tiste, ki nimajo nikogar, so lahko prazniki tudi stresni. Opazujejo ljudi okrog sebe, vsi nakupujejo, pečejo in kuhajo, se veselijo. Oni pa imajo le prazno stanovanje in nihče ne bo potrkal na vrata, telefon ne bo zazvonil. A četudi je tako, se nikakor ne smemo prepustiti negativnemu razmišljanju, ne smemo dovoliti, da naše telo napolni žalost.
O osamljenosti smo se pogovarjali s svetovalko za osebno rast Petro Cvek, ki pravi, da lahko v prazničnih dneh uživamo četudi smo sami.
»Ko rečem, da sem sama, temu ne pripisujem neke negativne vrednosti ali pomena, temveč le navajam dejstvo. Morda se za besedno zvezo biti sam celo skriva interpretacija: kočno si bom lahko vzela čas zase; v miru se bom razvajala v peneči kopeli; nalila si bom kozarec vina, se zavila v toplo idejo in brala do onemoglosti. Ob misli na vse to, se človek težko počuti neprijetno,«
pravi Cvekova.
Nekatere pa ob misli, da bodo spet sami, spreleti nelagodje, tudi strah in žalost.
»Razlog se skriva v tem, kako si razlagamo dejstvo, da bomo praznike preživeli sami. Pa tudi v tem, kako razumemo samoto, kot osamljenost ali kot preprosto to, kar je – samota. Samota oz. biti sam in biti osamljen namreč nikakor nista sinonima,«
razlaga Petra Cvek in dodaja:
»Ko rečem, da sem osamljena, je zgodba popolnoma drugačna, saj se v besedici osamljenost skrivajo zelo drugačne interpretacije: nikomur ni toliko mar zame, da bi me prišel obiskati; nikomur nisem dovolj pomembna, da bi me kam povabil; nihče me nima rad; nisem vredna, da bi bila v družbi drugih ljudi; če bi jim bilo mar, bi se spomnili name. To je le nekaj interpretacij, ki se skrivajo v jedru osamljenosti in seveda se ob misli nanje težko počutimo dobro. Še posebej ob prazničnih dneh, ko so pričakovanja, da moramo biti obkroženi z ljudmi, še toliko večja.«
Če smo torej v situaciji, ko bomo praznične dni preživeli sami in nam je ob misli na to neprijetno, razmislimo, kako si samoto interpretiramo. Zelo pomaga, če se vprašamo, kaj ob misli na to, da bomo sami, razmišljamo o sebi, pa tudi o drugih? Prav te misli so namreč tiste, ki so tesno povezane s tem, v kakšnem vzdušju bomo preživeli dneve do konca leta. Vzdušje namreč ni odvisno od praznikov in ljudi, temveč od nas oz. tega, kaj v dani situaciji razmišljamo in kako si jo interpretiramo.
»Morda pa so prav ti trenutki priložnost, da se ob razmišljanju, kako drugim nismo pomembni, saj bi nas v nasprotnem primeru obiskali ali povabili na obisk, vprašamo kako pomembnost kažemo sami sebi,«
pojasnjuje Cvekova.
Kako lahko praznične dni izkoristimo in naredimo nekaj, s čimer si bomo pokazali, da smo si pomembni?
Kako lahko poskrbimo za svoje dobro počutje prav mi sami, ne glede na to ali praznike preživljamo v družbi drugih ali ne? Kako lahko čas, ki ga povezujemo z obdarovanjem, širjenjem ljubezni in hvaležnostjo preživimo tako, da se obdarimo sami, da širimo ljubezen do sebe in smo hvaležni za vse blagoslove, s katerimi nas obdarja življenje? Kako lahko čas, ko smo sami, izkoristimo, da obdarujemo druge ljudi v stiski ali širimo ljubezen s tistimi, ki so na te praznične dni prav tako sami?
»Ključno vprašanje, ki bo doprineslo k prijetnemu preživljanju prihajajočih dni tako ni zakaj smo sami, temveč kako si lahko pričaramo praznične dni v družbi samih sebe. Kdo ve, morda bomo celo presenečeni ob tem, kako zelo bomo uživali v svoji družbi, če le opustimo razmišljanje, da je biti sam nekaj slabega in da za svojo srečo in zadovoljstvo vedno potrebujemo fizično prisotnost drugih ljudi,«
še svetuje Cvekova.
