“Po končani travmatični zvezi sem živela zelo previdno. Neprestano sem bila na preži kot tiste surikate, ki opazujejo, od kod bo prišla nevarnost. Pogosto sem zamrznila, ko mi je bilo neprijetno. Reči besedo ne je bilo praktično nemogoče, če že, pa sem jo vedno pospremila z obilico razlag, opravičevanj. Moje telo je bilo izčrpano, srce mi je v neprijetnih trenutkih – in teh je bilo res veliko – pospešeno utripalo, glas je izginil, ko bi ga najbolj potrebovala. Zdelo se mi je, da je življenje nekaj, kar se mi dogaja, ne nekaj, v čemer aktivno sodelujem.“
Tanja je ena od udeleženk pristopa Opolnomočenje skozi samoobrambo (angleško Empowerment Self-Defense, ESD).
“Na tečaju mi je prvič nekdo jasno povedal: S tabo ni nič narobe. Tvoje reakcije so imele smisel. Tvoje telo te je skušalo zaščititi,“ izkušnjo opisuje Tanja.
Kaj je opolnomočenje skozi samoobrambo (ESD)?
“Empowerment Self-Defense (ESD) je celosten pristop k osebni varnosti, ki nas uči, kako se zaščititi še preden pride do nasilja, pa tudi kako reagirati, če do njega vendarle pride. Ne temelji na ideji, da mora biti nekdo močan, hiter ali tehnično izurjen, temveč na prepričanju, da ima vsaka oseba pravico do varnosti in izbire,“ pojasnjuje dr. Petra Čarman, nosilka projekta in vodja delavnic Opolnomočenje skozi samoobrambo, ESD Slovenija.
K ESD je Čarmanovo, sicer doktorico socialne psihologije in univerzitetno diplomirano varstvoslovko z dolgoletnimi izkušnjami v izobraževanju, facilitaciji in delu s skupinami, pripeljalo raziskovanje moči, meja in telesnih odzivov. ESD v Slovenijo sogovornica prinaša kot del mednarodne mreže Empowerment Self-Defense, pristop pa je prilagodila lokalnemu kontekstu in potrebam žensk pri nas.
ESD je učni proces, namenjen ženskam, ki želijo razvijati resnične, uporabne veščine za osebno varnost, jasne meje in opolnomočeno delovanje v vsakdanjem življenju,
pravi dr. Petra Čarman, nosilka projekta in vodja delavnic Opolnomočenje skozi samoobrambo, ESD Slovenija.
Program ni zasnovala kot predavanje ali trening tehnik, temveč kot izkustveno učenje v skupini žensk, kjer se skozi prakso, refleksijo in podporo razvijajo:
- samozavedanje in zaupanje vase,
- jasen glas in odločnost,
- sposobnost prepoznati in prekiniti nevarne ali nespoštljive situacije,
- občutek opore – v sebi in v drugih.
“Gre za učenje veščin, ki jih lahko uporabite v vsakdanjem življenju – v odnosih, na delovnem mestu, v javnem prostoru ali doma,” je jasna Čarmanova.
Zakaj ESD ni trening o moči, ampak o opolnomočenju?
Ime opolnomočenje (empowerment) ni naključno. ESD ne obljublja popolne varnosti, ponuja pa nekaj zelo pomembnega, poudarja dr. Petra Čarman: občutek, da nisi brez moči.
Namesto vprašanja “Ali sem dovolj močna?” postavimo vprašanje: “Kaj imam v tem trenutku na voljo?” In pogosto je odgovor: več, kot si mislimo.
V čem se ESD razlikuje od klasične samoobrambe?
Klasična samoobramba pogosto izhaja iz vprašanja: “Kaj naredim, ko me nekdo fizično napade? “
ESD pa začne precej prej, izpostavlja Čarmanova, z vprašanji, kot so:
- Kako prepoznam, da se situacija ne počuti varno?
- Kako jasno izrazim mejo, še preden jo nekdo prestopi?
- Kaj lahko naredim, če me strah ohromi ali zamrznem?
Namesto osredotočanja zgolj na tehnike, ESD v središče postavlja osebo, njene izkušnje in njeno telo. Upošteva, da se ljudje v stresu odzivamo različno, da so tudi odzivi, kot so umik, zmrzovanje ali ugajanje, normalni, pojasnjuje doktorica socialne psihologije.
Temeljno izhodišče ESD je, da se učinkovita samoobramba začne z zavedanjem, izbiro in glasom – fizični odzivi pridejo na vrsto šele, ko so res potrebni,
Dr. Petra Čarman, nosilka projekta in vodja delavnic Opolnomočenje skozi samoobrambo, ESD Slovenija.
Za koga je ESD primeren?
Pristop je primeren za zelo širok krog ljudi:
- za tiste brez kakršnihkoli izkušenj s samoobrambo,
- za osebe po neprijetnih ali travmatičnih izkušnjah,
- za ljudi, ki pogosto zamrznejo ali izgubijo glas,
- za vse, ki želijo več jasnosti, samozavesti in občutka varnosti.
Kako potekajo delavnice ESD v praksi?
Opolnomočenje skozi samoobrambo je proces učenja, ki povezuje telo, psihologijo in zavestno izbiro. Ker, kot pojasnjuje sogovornica, izhaja iz več desetletij feminističnih samoobrambnih praks ter sodobnih raziskav s področij preprečevanja nasilja, psihologije stresa in travme, vedenjskih sprememb in skupnostne varnosti, ESD uči, da imamo izbiro – pred, med in po ogrožajočih ali neprijetnih situacijah.
Ne gre le za fizično samoobrambo, temveč za:
- prepoznavanje in postavljanje meja,
- razumevanje odzivov na stres (boj, beg, zamrznitev, ugajanje),
- uporabo glasu, drže in prisotnosti,
- širjenje nabora možnosti v zahtevnih situacijah.
“Na delavnicah večino časa delamo praktično (gib, glas, vaje, scenariji). Učenje poteka po principu navodila, vaja, izkušnja, refleksija. Osredotočamo se na realne situacije iz vsakdanjega življenja, vsaka udeleženka ima izbiro, koliko se želi poglobiti v posamezno vajo. Delo je travma-informirano, kar pomeni, da dotik poteka le s soglasjem, vedno obstaja možnost umika ali opazovanja, vaje so postopne in prilagojene. Veliko pozornosti namenjamo regulaciji, integraciji in podpori skupine,“ opisuje sogovornica.
Cilj ni “premagati strah”, temveč razširiti nabor možnosti (toolbox), ki jih ima ženska na voljo v stresnih ali ogrožajočih situacijah,
je jasna dr. Petra Čarman, nosilka projekta in vodja delavnic Opolnomočenje skozi samoobrambo, ESD Slovenija.
Učila sem se zelo počasi, svojo izkušnjo na tečaju opisuje Tanja. “Najprej sem vadila glas. Samo eno besedo: Stop. Sprva skoraj šepetajoče, nato pa vedno glasneje. Nihče me ni popravljal. Nihče ni rekel, da sem preveč.“
Uporaba ESD v vsakdanjem življenju in odnosih
ESD ni nekaj, kar uporabiš samo v skrajnih situacijah. Njegov učinek se pogosto pokaže v drobnih, a pomembnih trenutkih, našteva Čarmanova:
- ko prej opaziš, da ti nekaj ni v redu,
- ko si dovoliš prekiniti pogovor ali oditi,
- ko jasneje postaviš mejo v odnosu ali službi,
- ko se v lastnem telesu počutiš bolj prisotno in manj nemočno.
Veliko udeležencev, kot je Tanja, po tečaju poroča, da ne živijo “brez strahu”, temveč z večjim občutkom izbire in notranje stabilnosti.
“Naučila sem se, da mi ni treba biti prijazna, tudi ko se ne počutim varno. Da postavljenje meja ni agresija. Da imam izbiro tudi, ko me je najbolj strah,” svoje izkušnje ubeseduje Tanja. “Ne gre za čudežno spremembo čez noč, mi je pa pomagalo, da sem izšla iz tihe vloge žrtve v precej močnejšo osebo, ki ima izbiro in precej več moči, kot sem mislila,” nam je še zaupala.
Tukaj naredite prvi korak k večji samozavesti v vsakdanjih situacijah, kot utid, več o tem, kako ESD v praksi krepi vaš občutek moči, jasne meje in notranjo varnost.
ESD Slovenija: opolnomočenje žensk skozi skupnost in podporo
Pet načel ESD: Kaj to pomeni v praksi?
Nosilka projekta in vodja delavnic Opolnomočenje skozi samoobrambo, ESD Slovenija, dr. Petra Čarman pojasnjuje, kako pet načel ESD oživijo skozi prakso:
1. Pomisli (THINK) … Samozavedanje, samospoznavanje in orientacija THINK je temelj ESD.
Raziskujemo:
- zaznavanje okolja in ljudi,
- telesne in čustvene signale (intuicija, adrenalin),
- lastne, pogosto avtomatske stresne odzive (zmrznitev, ugajanje, umik, boj),
- postavljanje namere: Kaj želim doseči? Oditi? Ustaviti? Poiskati pomoč?
Učenje THINK pomeni razvijati notranjo orientacijo, iz katere izhajajo vse nadaljnje izbire.
2. Zavpij (YELL) … Glas, jasnost in meje Glas je eno najmočnejših orodij samozaščite.
Vadimo:
- kratke, jasne meje (“Ne.”, “Ustavi se.”),
- uporabo tona, drže in pogleda,
- razlikovanje med umirjeno jasnostjo in glasnim klicem na pomoč,
- nagovarjanje konkretnih ljudi v okolici.
Cilj je, da glas postane zanesljivo dostopen, tudi pod stresom.
3. Beži (RUN) … Umik, gibanje in ustvarjanje možnosti RUN pomeni:
- prepoznavati, kdaj je umik najboljša izbira,
- se orientirati v prostoru,
- ustvarjati razdaljo in čas,
- uporabljati okolje, ljudi in svetlobo v svojo korist.
Odhod ni poraz – v ESD je strategija varnosti.
4. Bori se (FIGHT) … Preprosti, učinkoviti telesni odzivi FIGHT učimo kot zadnjo možnost, kadar so ogroženi telo, svoboda ali življenje.
Vadimo:
- nekaj enostavnih, visoko učinkovitih gibov,
- uporabo večjih mišičnih skupin,
- odzive, ki delujejo ne glede na velikost, moč ali fizično pripravljenost,
- varen prehod iz fizičnega odziva v umik.
Poudarek je na uporabnosti, ne na popolnosti.
5. Povej (TELL) … Podpora, okrevanje in skupnost TELL povezuje osebno varnost s skupnostjo.
Raziskujemo:
- komu in kako povedati,
- iskanje podpore po dogodku,
- dokumentiranje in zaščito sebe,
- pomen pričevanja in povezovanja za dolgoročno varnost.
ESD se ne konča z delavnico – veščine živijo naprej v odnosih in skupnosti, sklene dr. Petra Čarman.
Viri:
- The Empowerment Self-Defense Alliance, dostopno na https://www.empowermentsd.org. Zadnji dostop: januar 2026.
- ESD Global, dostopno na: https://www.esdglobalselfdefense.org. Zadnji dostop: januar 2026.
