Med spanjem možgani prehajajo skozi štiri različne faze, ena od teh je REM (rapid eye movement) faza. Med to fazo se oči hitro premikajo v različne smeri.
Ponavadi nastopi po 90 minutah spanja in se pojavi večkrat, saj se cikel ponavlja (na približno 90 minut). Po nekaterih podatkih ta faza predstavlja med 20 in 25 odstotkov spalnega cikla odrasle osebe in več kot 50 odstotkov spalnega cikla dojenčka.
Katere faze spanja poznamo?
Pred vstopom v fazo REM spanja preide telo skozi več faz ne-REM spanja.
Faza 1 ne-REM spanja
Oseba v tej fazi lebdi med budnostjo in spanjem ali pa je v stanju zelo rahlega spanca.
Faza 2 ne-REM spanja
Za to fazo je značilen nekoliko globlji spanec. Telesna temperatura pade, srčni utrip se upočasni. Večina ljudi med spanjem v tej fazi preživi približno polovico časa.
Faze 3 ne-REM spanja
Faza 3 ne-REM spanja je stanje globokega in krepčilnega spanca, znanega tudi kot delta spanje. Mišice se sprostijo, pretok krvi v mišice se poveča, telo pa obnavlja tkivo.
REM spanje
Po zgornjih fazah nastopi faza REM. To je faza spanja, v kateri večina ljudi sanja, čeprav se to lahko zgodi tudi v spanju, ki ni REM.
Kaj se dogaja v našem telesu?
Med fazo REM se v naših možganih in v telesu dogajajo spremembe:
- hitro premikanje oči
- neenakomerno in hitro dihanje
- povišan srčni utrip
- zvišan krvni tlak
- sprememba telesne temperature
- povečana možganska aktivnost (podobna stopnji budnosti)
- povečana poraba kisika v možganih
- spolno vzburjenje
- trzanje obraza in okončin
Večina ljudi med fazo REM doživi začasno paralizo, kar je v bistvu obrambni mehanizem in nas ščiti pred poškodbami. Pri nekaterih osebah pa se zaradi nepravilnega delovanja živčnih poti v možganih ta mišična paraliza ne pojavi in lahko med sanjanjem opletajo z rokami, brcajo ali kričijo. Ta motnja je pogostejša pri moških, starejših nad 50 let, pri bolnikih z nevrodegenerativno boleznijo in osebah, ki imajo narkolepsijo in tudi pri tistih, ki jemljejo antidepresive ali se odvajajo od opojnih snovi.
Pomanjkanje faze REM ima lahko negativne učinke
Pomanjkanje krepčilnega spanca v fazi REM lahko negativno vpliva na naše fizično in duševno zdravje.
Učenje in spomin
Možgani med spanjem obdelujejo informacije in utrjujejo spomine. Posledično lahko pomanjkanje spanja negativno vpliva na delovni spomin osebe.
Študija iz leta 2016, ki je vključevala zdrave mladostnike, je prav tako pokazala, da lahko pomanjkanje spanja poveča tveganje za nastanek lažnih spominov.
Razvoj osrednjega živčnega sistema
REM spanje je lahko bistveno za razvoj možganov pri dojenčkih. Nekatere raziskave kažejo, da je ta stopnja spanja odgovorna za živčno stimulacijo, potrebno za razvoj zrelih možganskih struktur.
Te ugotovitve lahko pomagajo razložiti, zakaj dojenčki potrebujejo več spanja REM, pri starejših pa se število minut v tej fazi zmanjkuje.
Po pisanju MedicalNewsToday nekatere študije pomanjkanje REM spanja povezujejo z:
- zmanjšano sposobnostjo razlikovanja med grozečimi in nenevarnimi dražljaji
- migreno
- debelostjo
Kako izboljšati REM spanje
Pomembno je, da si privoščimo dovolj dolg spanec. Zdrava odrasla oseba potrebuje vsaj 7 ur spanja na dan, saj manj spanja zmanjša število faz REM. Slabo lahko spimo tudi zaradi različnih zdravstvenih težav, kot je spalna apneja, zato je pomembno, da se o teh težavah posvetujemo z zdravnikom. Pred spanjem se izogibajte alkoholu, ki prav tako zmanjšuje število faz REM.
Priporočljivo je, da si ustvarite spalno rutino. V posteljo se odpravite ob istem času in tudi budilko si nastavite ob vedno isti uri. Iz spalnice, ki naj bo hladna, temna in tiha, odstranite elektronske naprave. Pred spanjem se izogibajte večjim obrokom in kofeinu, čez dan pa poskrbite za telesno aktivnost.
