Od prvih raziskav, ki so pokazale zdravstvene koristi omega 3 maščobnih kislin za srce in ožilje, je minilo že več kot pol stoletja. Vendar pa medicina še vedno odkriva nove in nove razsežnosti pomena teh zanimivih esencialnih hranil za naše zdravje vse od spočetja do pozne starosti.
Danes vemo, da predstavljata omega 3 maščobni kislini DHA in EPA (dokozaheksaenojska in eikozapentaenojska kislina) enega najpomembnejših znanih prehranskih čuvajev ravnotežja v našem organizmu. Vrsta dobrih kliničnih dokazov potrjuje njuno široko vlogo pri ohranjanju tako telesnega kot duševnega zdravja.
Uživanje omega 3 v nosečnosti in prvem letu življenja ima dolgoročen vpliv na razvoj otroka
Zadostna oskrba, zlasti z DHA, je izjemno pomembna že v najzgodnejših dneh našega razvoja – v maternici. Dvojno slepe raziskave in metaanalize podatkov, ki v medicini štejejo za priporočilo najvišje stopnje, so pokazale, da dodajanje DHA v nosečnosti:
- za 30–60 % zmanjša tveganje za prezgodnji porod,
(tako pri normalni kot pri visoko tvegani nosečnosti)
- otroci mater, ki so uživale dovolj DHA, so ob porodu v povprečju večji za 0,5 cm,
- in v povprečju težji za 50 g.
Pri otrocih mater, ki so v nosečnosti in v času dojenja uživale dodatke z DHA, pa so se, zanimivo, pokazali tudi podaljšani učinki na razvoj otroka, ocenjeni od starosti 18 mesecev do 11 let:
- ugoden vpliv na rast in finomotoriko,
- boljša verbalna inteligenca, branje in spomin,
- ugoden vpliv na duševni razvoj in vedenje, manj motenj pozornosti,
- boljša sposobnosti socializacije.
Bistrost otroka odvisna od količine zaužitih omega 3
Olivier Boucher, strokovnjak za epigenomiko (veda, ki med drugim razlaga tudi vpliv hranil na izražanje genov) s kanadske univerze Laval v Quebecku, ugotavlja soodvisnost zaužite količine maščobnih kislin omega 3 in učinkov na inteligenco otroka: vsako povečanje vnosa za 100 mg DHA na dan med nosečnostjo in dojenjem nekoliko zviša IQ, izmerjen v poznejši starosti otroka.
Izjemno poučne so tudi raziskave pri šolskih otrocih, kjer so še osem mesecev po prenehanju uživanja omega 3 maščobnih klislin dokazali vpliv na boljše bralne sposobnosti šolarjev, avstralski raziskovalci pa navajajo manj vedenjskih težav tipa ADHD še tri leta po končanem obdobju dodajanja omega 3. Uživanje omega-3 vpliva tudi na boljšo ostrino vida.
Matere otrok, ki ne morejo dojiti, naj ne skrbi, saj imamo v Evropi strogo urejeno regulativo, ki zagotavlja, da so vse mlečne formule narejene v skladu s strokovnimi priporočili, ki določajo količine vseh najpomembnejših hranil in mikrohranil, tudi omega 3 maščobnih kislin, v nadomestnem mleku.
Polovico skupne teže možganov sestavljajo maščobe, zlasti DHA
Večji del možganskih maščob tvorijo omega 3 maščobne kisline: DHA, EPA in ALA (α-linolenska kislina). Kar 90 % vseh možganskih omega 3 maščobnih kislin in 10 do 20 % celotne teže maščobnega dela možganov pa zavzema DHA.
Skrbi za fluidnost membran in delovanje receptorjev, prenos živčnih signalov med možganskimi celicami, rast, specializacijo in mielinizacijo možganskih celic ter vpliva na vnetni odziv možganovine. Posebno obilno je zastopana v čelnem in predčelnem režnju, za katera vemo, da sta odgovorna za višje umske funkcije: pozornost, načrtovanje, socializacija, čustven in vedenjski razvoj.
EPA – vpliv na vedenje in razpoloženje
Eikozapentoenojska kislina (EPA) je v možganovini prisotna v bistveno manjših količinah (hitro se namreč presnovi v DHA), vendar je njena vloga pri uravnavanju vnetnih procesov, ki so osnova za razvoj številnih kroničnih bolezni v otroštvu in odrasli dobi (ADHD, depresija), temeljnega pomena za presnovno ravnotežje. Protivnetno delovanje in podobne klinične učinke ima tudi vitamin D, zato ga pogosto svetujemo sočasno z omega 3.
Pri izbiri prehranskega dopolnila odločilna koncentracija in čistost
Po priporočilih evropske agencije za varnost hrane EFSA iz leta 2012 (odobrena zdravstvena trditev se glasi: »za možgane in vid«) naj nosečnice uživajo 250 mg DHA na dan, novejše objave slovenskih strokovnjakov pa svetujejo višje odmerke omega 3: 650 mg DHA + EPA na dan (Klinična prehrana v nosečnosti: univerzitetni učbenik, 2015).
Pri izbiri prehranskega dopolnila z omega 3 je izjemno pomembno, da smo pozorni na preverjeno čistost, saj imajo koncentrirani strupi v neprečiščenem ribjem olju lahko dolgoročne in zelo škodljive učinke na zdravje. Pomembno je, da kupujemo na nadzorovanih prodajnih mestih in se odločamo za uveljavljene blagovne znamke, katerih ugled temelji na preverjeni kakovosti. Idealno je, če imamo pri izbiri na voljo oseben posvet z medicinskim strokovnjakom.
Viri:
Boucher O., Burden M.J., Muckle G., Saint-Amour D., Ayotte P., Dewailly E., Nelson C.A., Jacobson S.W., Jacobson J.L. Neurophysiologic and neurobehavioral evidence of beneficial effects of prenatal omega-3 fatty acid intake on memory function at school age. Am. J. Clin. Nutr. 2011; 93: 1025–1037.
Shulking M. L. et al. Effects of omega-3 supplementation during pregnancy and youth on neurodevelopment and cognition in childhood: a systematic review and meta-analysis. FASEB J April 2016 30: 295.5
Antolič Ž. et al. Klinična prehrana v nosečnosti: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Center za razvoj poučevanja, Medicinska fakulteta, 2015.
Cohen J.T., Bellinger D.C., Connor W.E., Shaywitz B.A. A quantitative analysis of prenatal intake of n-3 polyunsaturated fatty acids and cognitive development. Am. J. Prev. Med. 2005; 29: 366–374.
Van Mil, N.H. Maternal Plasma n-3 and n-6-fatty acids during pregnancy and features of foetal health: foetal growth velocity, birth weight and duration of pregnancy. Epidemiological and epigenetic studies. PhD thesis. Chapter 3 in: Prenatal influences on foetal growth and children’s cognition and behaviour. Erasmus University Rotterdam, The Netherlands, 2015.
Villagomez A.,Ramtekkar U. Iron, Magnesium, Vitamin D, and Zinc Deficiencies in Children Presenting with Symptoms of Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder. Children (Basel). 2014 Dec; 1(3): 261–279.
Wu Q. et al. Protective effects of dietary supplementation with natural ω-3 polyunsaturated
fatty acids on the visual acuity of school-age children with lower IQ or attention-deficit hyperactivity
disorder. Nutrition. 2015 Jul-Aug;31(7-8):935-40.
