Trije odstotki oseb s kronično okužbo povzročeno z bakterijo Helicobacter pylori po več letih, ko so lahko povsem brez težav, razvijejo raka želodca, opozarja gastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja evropskega projekta EUROHELICAN. “Ocenjuje se, da je z bakterijo okuženih 25 odstotkov prebivalcev Slovenije, pri čemer jih 80 odstotkov nima nikakršnih težav. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pa je kar 89 odstotkov vseh primerov raka želodca, brez raka kardije (vrata želodca), posledica kronične okužbe s H. Pylori,” opozarja.
Peti po pojavnosti, četrti po umrljivosti
Po besedah gastroenterologa, je rak želodca v svetovnem merilu po pojavnosti na petem mestu, po smrtnosti pa na četrtem mestu: letno po svetu zboli za to obliko raka malo manj kot milijon ljudi, umre pa jih 680.000.
“V Sloveniji je v povprečju odkritih 476 novih primerov raka želodca na leto, umre pa približno 353 oseb na leto. Bolezen je pogostejša pri moških – razmerje med moškimi in ženskami je 61 proti 39 odstotkov. Petletno preživetje je v Sloveniji 29,9 odstotkov (to pomeni, da je 29,9 odstotkov bolnikov s to boleznijo še živih po petih letih), kar je med boljšimi povprečji v Evropi. Odvisno od posamezne evropske države, je petletno preživetje bolnikov z rakom želodca med 19 in 31 odstotki,” je povedal dr. Tepeš. In dodal, da je žal 30 odstotkov plato, preko katerega v Sloveniji ne uspemo priti, predvsem zato, ker bolniki prepozno pridejo do zdravnika in diagnoze.
Pomembno je tudi povečati ozaveščanje o okužbi s H. pylori in z okužbo povezanim tveganjem za raka želodca tako med splošno kot tudi strokovno javnostjo.
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med.
Strategije za hitrejše odkrivanje okužbe
Dr. Bojan Tepeš je pojasnil, da se človek z bakterijo H. pylori običajno okuži do osmega leta starosti. Okužba se lahko prenaša znotraj družine, pa tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah med otroki. Kot omenjeno, okužba v 80 odstotkih poteka brez simptomov, k zdravniku tako pride manjšina bolnikov, pri katerih se bolezen kaže simptomatsko. Kaže se lahko kot:
- Nastanek razjede na dvanajstniku ali v želodcu.
- Dispepsija (skupni izraz za različne simptome v zgornji polovici trebuha, kot so slabost, napenjanje, spahovanje, občutek hitre sitosti, neješčnost ali bolečina).
Bolniki, pri katerih je ugotovljena okužba z bakterijo H. pylori, in gastroskopija pokaže prisotnost predrakavih sprememb, morajo hoditi na redne kontrolne preglede.
“Klinične raziskave so že pokazale, da se s pravočasnim prepoznavanjem in zdravljenjem okužbe lahko zmanjša tveganje za raka želodca do 63 odstotkov, in krati prepreči prenos okužbe znotraj družine,” poudarja dr. Tepeš. Dodaja, da se zato tudi na evropski ravni preučujejo strategije, kako do hitrejšega odkrivanja okužbe. Ena od teh je tudi projekt EUROHELICON, znotraj katerega bodo v klinični praksi proučevali ali je populacijski presejalni program na odkrivanje okužbe s H. pylori in zdravljenje le te primeren način za zmanjševanje bremena raka želodca.
V okviru projekta EUROHELICAN bosta NIJZ in ZD Maribor izvedla pilotni projekt, v katerem bodo v določeni starostni skupini izvajali presejanje za okužbo s H. Pylori in v primeru odkrite okužbe tudi zdravljenje. Ugotovitve bodo služile SZO pri pripravi mednarodnih strokovnih priporočil.
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med.
