Pred časom sem sedela v družbi strokovnih kolegov s področja socialnega varstva in zdravja, ko je eden izmed njih pripovedoval, kako sliši glasove in pogovor iz sinove sobe. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ob tem njegov 12-letni sin ne bi bil v sobi sam. Ostali prisotni, “bolj izkušeni” starši s starejšimi otroki, smo hitro priskočili s pojasnili, da se zagotovo pogovarja s prijatelji, medtem, ko igrajo računalniško igrico na spletu. Dodali smo, da je to popolnoma običajno in zadovoljno zaključili, kako se mora navaditi nove resničnosti.
Kolega je na naše presenečenje zanikal to možnost in nadaljeval s pojasnilom, da se njegov sin pogovarja z umetno inteligenco. Zdaj smo mi, ki imamo starejše otroke in smo tudi mi malo starejši, za trenutek utihnili in strmeč predse tiho zamomljali “aha”. Vsak pri sebi smo se očitno zmedeni spraševali, kaj odgovoriti na to. Medtem je on nadaljeval pripovedovanje, da to lahko traja več ur in da so pogovori zelo živahni, sin pa slišati nenavadno bolj srečen kot po navadi. Nekako mešanih občutkov in misli, ki me niso zapustile nekaj dni, sem ostala z več vprašanji kot odgovori.
Slika mladostnika, ki se veselo pogovarja z namišljenim prijateljem, se mi je vrnila na torkovem sestanku, ko je ena od prisotnih kolegic, tokrat iz krogov marketinga, predstavljala novejše trende vsebinskega marketinga in nas vprašala, ali pri svojem delu uporabljamo umetno inteligenco, kot so ChatGPT in podobno. Ena od prisotnih jo je debelo pogledala in vprašala, ali misli vprašati, koliko jo uporabljamo, ker ne verjame, da tega kdo ne uporablja. Ob tem stavku sem seštela 1 + 1 in domišljija mi je podivjala.
Ujeti v mrežo umetne inteligence
V lastni viziji prihodnosti, ki se mi je odvrtela v nekaj trenutkih sem videla slike, kako starši ne objemajo svojega otroka, pač pa on stiska svojo pametno napravo, kako se žena namesto možu pritožuje zaslonu in kako starejšemu bolnik ob smrtni postelji zadnje besede molitve pred odhodom prebira rumeni oddajnik. Odprla sem brskalnik in Chat GPT ter začela brskati, ali še koga zanima, kam nas vodi uporaba robotskih sistemov, poleg tega, da nam bo “olajšala”, kot obljubljajo, naše hitro življenje?
Zasvojenost z umetno inteligenco: ali nas ChatGPT res razume – ali le privablja?
V kratkem obstoju in kratkem času, odkar so klepetalni roboti v uporabi, je bilo objavljenih že kar nekaj raziskav, ki preučujejo možnosti odvisnosti od ChatGPT-ja in podobnih klepetalnih robotov. Na primer študija objavljena v reviji Human-Centric Intelligent Systems opozarja, da personalizirani odgovori podani na prijazen način, lahko vodijo v zasvojenost s temi sistemi. Še posebno način, kako posredujejo odgovore in vključujejo človeka v debato, vodijo v izgubo občutka za čas, kar lahko privede do kompulzivne uporabe in težav pri omejevanju časa preživetega s klepetalnikom, podobno, kot to velja za družbena omrežja. Raziskave prikazujejo tudi druge negativne vplive, med njimi tudi razvoj čustvene navezanosti.
Odvisnost od ChatGPT-ja ali drugih klepetalnih umetnih inteligenc lahko vodi v zasvojenost kot posebno obliko zasvojenosti z internetom in tehnologijo. Čeprav le ta še ni uradno priznana kot posebna diagnoza, lahko prekomerna uporaba robotskih klepetalnikov povzroči težave, podobne drugim nekemičnim zasvojenostim.
“Prijateljstvo z umetno inteligenco se lahko prelije v interakcijo in oblikovanje odnosov z drugimi ljudmi. Poleg tega, ko ljudje postajajo vse bolj navezani na odnose med človekom in umetno inteligenco, se postavlja vprašanje, kako bo to vplivalo na prijateljstvo med ljudmi.”
Petter Bae Brandtzaeg, Marita Skjuve, Asbjørn Følstad (2021)
Od klepeta do odvisnosti: ko AI postane nepogrešljiv sogovornik
Na podlagi opazovanja uporabe in kritične ocene svoje uporabe lahko preverite, ali se pri vas pojavlja odvisnost od klepetalnega robota, ki se lahko razvije tudi v zasvojenost, če ne boste pazljivi.
- Prekomerna uporaba – posameznik porabi več ure za klepet, ne da bi se zavedal, koliko časa je minilo.
- Čustvena navezanost – uporabnik postane močno navezan na klepetalnega robota, ker mu nudi podporo, razumevanje in pogovor brez obsojanja.
- Izogibanje resničnim odnosom – namesto da bi se človek pogovarjal z ljudmi, raje za druženje izbere klepet preko računalnika ali telefona.
- Beg pred resničnostjo – klepetalnik uporabniku predstavlja prostor umika in pobega pred soočanjem s stresom ali osamljenostjo.
- Težave pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti – zaradi klepetanja z umetno inteligenco posameznik zanemarja delo, šolo ali druge odgovornosti.
ChatGPT in podobni robotski klepetalniki predstavljajo tveganje za razvoj odvisnosti in zasvojenosti, ker so odprto in prosto dostopni kjerkoli in kadarkoli, ne da bi se moral uporabnik vnaprej najaviti in brez čakalnih dob. V klepetu so prijazni, ne obsojajo, ne kritizirajo in se takoj odzovejo. Ker so programirani kot simulatorji človeške interakcije dajejo občutek, kot da razumejo in to vzbuja zaupanje, ki ga je v resničnih odnosih včasih težko zagotavljati.
Ravno te prednosti so velika past in vodijo lahko v številne negativne posledice, kot so umik od stikov s prijatelji in znanci, kar lahko vodi v osamljenost, zmanjševanje socialne mreže, zmanjšana učinkovitost pri učenju ali delu ter sčasoma zaradi nerealnih pričakovanj težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju resničnih odnosov.
Kako preprečiti ali zmanjšati zasvojenost s klepetalnim robotom?
Podobno kot pri uporabi zaslonov, družbenih omrežij, gledanja televizije, igranja spletnih igric in podobno, je tudi pri uporabi klepetalnih robotov sprejeti določene osebne zaveze, kot so:
- Določitev časovnih omejitev – na primer, da se odločite in si dovolite klepetanje največ eno uro na dan.
- Zavestna uporaba – zaveza, da boste klepetalnik uporabljali le za produktivne namene, kot sta pomoč pri učenju, študiju ali delu in ne za preživljanje prostega časa.
- Spodbujanje stikov – kot protiutež poskrbite za več pogovorov v živo s prijatelji in družino.
- Kakovostno preživljanje prostega časa – najdete druge načine preživljanja prostega časa in oblik sprostitve, kot so hoja, ukvarjanje s športom, vrtnarjenje, branje, ustvarjalne dejavnosti ipd.
Čeprav ChatGPT in podobni robotski klepetalniki prinašajo veliko koristi, je pomembno, da ga uporabljamo zmerno, zavestno in odgovorno. Ob tem pa se tudi vprašate, ali res zaupate, da stvari, ki ste jih napisali svojemu novemu asistentu ali prijatelju, ne bodo nekoč zlorabljene proti vam. Tveganje gotovo obstaja in želim si, da bi to bile le moje črne misli in skepticizem.
viri:
https://academic.oup.com/hcr/article/48/3/404/6572120,
https://link.springer.com/article/10.1007/s43681-023-00348-8, https://link.springer.com/article/10.1186/s40309-022-00208-4,
https://link.springer.com/article/10.1007/s44230-025-00090-w;
